Bosanski Srbi zamrznili prizadevanja za neodvisnost

Narodna skupščina se je uradno za zamrznitev - ne pa za popolno opustitev tega referenduma odločila zaradi nasprotovanja opozicije, najverjetneje pa predvsem zaradi pritiska mednarodne skupnosti.

Na referendumu bi se odločalo o pristojnosti vrhovnega sodišča Bosne in Hercegovine na območju Republike srbske, kar bi, če bi volivci to pristojnost zavrnili, pomenilo prvi korak k samostojnosti te entitete.

Po burni razpravi pa so se poslanci vladajoče koalicije pod vodstvom predsednika Republike srbske Milorada Dodika na koncu vendarle dogovorili, da se priprave na izvedbo tega referenduma zamrznejo, nadaljujejo pa, ko bo dosežen konsenz z opozicijo. Resolucijo o tem je na koncu sprejelo 46 poslancev, 25 pa jih je bilo proti, na svojih spletnih straneh poroča al Jazeera Balkans.

Je pa parlament te srbske entitete znotraj BiH podprl pobudo za zbiranje podpisov pod peticijo z enako tematiko referendumski, da ima Republika srbska pravico, da je skupaj s Federacijo BiH - entiteto Bošnjakov in Hrvatov v BiH - "stranka v postopku spreminjanja vsakega od 11 aneksov k Daytonskemu sporazumu".

V Banjaluki so prepričani, da je bila s tem sporazumom, ki je končal vojno v BiH (1992-1995) in vzpostavil povojno ureditev v državi, "potrjena državnost Republike Srbske, ki jo je vnesla v mirovne pogovore".

"Iz tega izhaja, da ima Republika srbska pravico in obveznost, da se izreka o vseh vprašanjih glede pravnega položaja in statusa, pa tudi glede pristojnosti pravosodja," je zapisano v enem od sklepov resolucije.

Narodna skupščina v Banjaluki je sicer že julija 2015 sprejela odločitev o izvedbi referenduma o tožilstvu in sodišču, vendar ta vse do 20. septembra letos ni bila objavljena v uradnem listu entitete. Rok za izvedbo referenduma pa se je iztekel pred 12 dnevi, navaja al Jazeera Balkans.

Predsednik Republike srbske Dodik je želel pri izvedbi referenduma tudi podporo opozicije, a ga je ta zavrnila, češ da se mu za izvršitev odločitve skupščine ni treba skrivati za opozicijo. Dodik je nato predlagal zamrznitev.

Spornemu referendumu je sicer ostro nasprotovala tudi mednarodna skupnost z ZDA in Evropsko unijo na čelu. Veleposlanica ZDA v BiH Maureen Cormak je tudi po današnji odločitvi parlamenta v Banjaluki dejala, da ta ni dovolj in da bi morali odločitev o izvedbi referenduma povsem razveljaviti, ne pa zgolj zamrzniti, da se to vprašanje ne bo vedno znova odpiralo, še navaja al Jazeera Balkans.