To je po Stoltenbergovih besedah najresnejša varnostna kriza v Evropi v minulih desetletjih, saj ne gre le za vojno v Ukrajini, temveč Rusija zahteva, da Nato umakne vse sile in infrastrukturo iz skoraj polovice svojih članic, sicer grozi s posledicami.
"To je treba vzeti resno, zato zdaj nameščamo Natove odzivne sile, prvič v kontekstu skupne obrambe," je poudaril generalni sekretar. Gre za več tisoč sil, pomorske in zračne zmogljivosti, tudi za bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje.
Za vzpostavitev bojne konice oziroma sil za zelo hitro odzivanje so se zaveznice dogovorile leta 2014 na vrhu v Walesu, v odziv na rusko priključitev Krima in nato stopnjevanje rusko-ukrajinske krize s spopadi v Donbasu.
Namestitev odzivnih sil omogoča četrtkova sprožitev postopkov, ki dajejo vojaškim poveljnikom več pooblastil. Namen je preprečiti širjenje konflikta v zaveznice, je pojasnil generalni sekretar v četrtek, ko je tudi napovedal, da bo na vzhodu zavezništva v prihodnjih dneh in tednih še več Natovih sil.
Voditelji članic Nata so sicer danes sprejeli skupno izjavo, v kateri so zapisali, da pomenijo ruska dejanja grobo kršenje načel iz ustanovne listine Nata in Rusije ter da je Rusija odstopila od zavez v skladu s to listino.
Odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da napade Ukrajino, je "strašna strateška napaka, za katero bo Rusija še leta plačevala visoko ceno, gospodarsko in politično", še piše v izjavi voditeljev zaveznic.
Stoltenberg je ob tem na novinarski konferenci izpostavil, da je treba storiti še več, tudi če to pomeni, da bodo tudi zaveznice plačale ceno. Določenih sankcij proti Rusiji namreč doslej ni bilo mogoče sprejeti zaradi njihovega učinka na gospodarstva posameznih držav.
Voditelji so po besedah generalnega sekretarja danes tudi jasno povedali, da je treba še naprej podpirati Ukrajino. Kremelj želi manj zavezniške podpore Ukrajini, torej naš skupen odgovor mora biti več podpore, tudi več podpore Gruziji, Moldaviji in BiH, da uspejo z demokratičnimi reformami, je poudaril.
Stoltenberg je ob tem Rusijo tudi znova pozval, naj ustavi nesmiselno vojno, umakne vse sile iz Ukrajine ter se vrne na pot dialoga. Svet bo terjal odgovornost Rusije in Belorusije, Rusije kot agresorja in Belorusije kot države, ki je agresijo omogočila, je še izpostavil.
Vrha se je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša, ki je danes na Facebooku zapisal, da bo naslednjih nekaj dni odločilo, kaj bo Evropa v prihodnosti. "Samo zmaga Ukrajine in Putinov poraz lahko preprečita dolgo obdobje nove hladne vojne," je poudaril.
Za resnično pomoč Ukrajini in zmago v vojni za Evropo bi bilo po Janševih besedah treba storiti tri stvari: Nato bi moral zapreti zračni prostor nad Ukrajino in odvzeti agresorski ruski vojski strateško prednost, EU bi morala Ukrajini zagotoviti perspektivo članstva, demokratični svet pa bi moral s sankcijami osamiti Putinov režim.
V Natu so na današnji vrh povabili tudi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela ter Finsko in Švedsko, ki sicer nista članici zavezništva. Od članic EU bodo tako na vrhu manjkali samo Irska, Avstrija, Malta in Ciper, ki prav tako niso v Natu.
