Milanović se je na Dobravi poklonil žrtvam povojnih pobojev

"Tukaj sem samo zaradi ljudi. Ljudi, ki so bili ubiti ob koncu neke vojne. Gre za tragičen dogodek, ki je omadeževal neko pravičen in velik boj. Pred tem ni potrebno bežati in ne bežimo. Tukaj sem kot predsednik hrvaške vlade in državnik. Takšni kraji vselej izzovejo nelagodje, vendar jih je potrebno sprejeti in ne obračati glave stran," je po položitvi venca povedal Milanović.

Leko je dodal, da je preteklost, kakršna že je in je ni mogoče spremeniti, lahko pa vplivamo na prihodnje generacije in to na najboljši način. Hrvaška politika je po njegovem že obsodila vse zločine, storjene v imenu katerekoli ideologije.

Na Teznem so leta 1999 ob takratni gradnji avtoceste naleteli na ostanke več tisoč trupel. Šlo naj bi predvsem za žrtve hrvaške, srbske in črnogorske narodnosti, ki so jih kot zajete pripadnike jugoslovanskih kvizlinških formacij in njihove družinske člane maja 1945 po koncu vojne množično pobijali posebni eksekucijski vodi tedanjega Komiteja narodne osvoboditve Jugoslavije (Knoj) in pripadniki komunistične tajne policije Ozna.

15. maja 1945 so pripadniki mednarodnih zavezniških sil več tisoč poraženih hrvaških ustašev izročili jugoslovanskim partizanom. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 hrvaških vojakov.

Hrvaška predsednica Grabar-Kitarovićeva je vence v četrtek položila v Pliberku, Maclju in na Teznem v Mariboru. Kot je ob tem povedala, sta konec druge svetovne vojne in zmaga nad nacizmom, h kateri je prispeval tudi hrvaški narod, hkrati začetek enega najbolj tragičnih poglavij hrvaške zgodovine. Osrednja žalna slovesnost bo v Pliberku potekala v soboto.

Milanović se je žrtvam pobojev na Teznem, takrat kot predsednik opozicijske SDP, poklonil že septembra 2008, medtem ko je Ivo Josipović kot prvi hrvaški predsednik to storil junija 2010. Takrat je obiskal na novo urejeni spominski park na pokopališču Dobrava, pozneje pa je venec položil tudi na Pliberškem polju na avstrijskem Koroškem.

Pred tremi leti so vence v spomin na žrtve v Mariboru skupaj položili takrat vsi trije najvišji predstavniki hrvaških oblasti, ob predsedniku Josipoviću in premierju Milanoviću tudi takratni predsednik hrvaškega sabora Boris Šprem.