Ocenil je, da bi bile hrvaške izkušnje z mirno reintegracijo vzhodne Slavonije lahko koristne tudi za Ukrajino. Moskva je ocenila, da so to "zelo zaskrbljujoče" izjave.
Seznanjeni smo z informacijo, da je bila v preteklih dneh pri hrvaški vladi oblikovana delovna skupina za sodelovanje z Ukrajino, ki bi med svojimi nalogami imela tudi prenos hrvaških izkušenj z "mirno reintegracijo zasedenih ozemelj" Kijevu, kar bi se lahko uveljavilo tudi za Doneck in Lugansk, so zapisali v torkovem komentarju ruskega urada za informiranje in medije na spletnih straneh ruskega zunanjega ministrstva.
Poudarili so, da je bila cena hrvaške reintegracije njenega ozemlja tudi pregon po njihovih navedbah 250.000 Srbov med operacijami Blisk in Nevihta leta 1995.
Izrazili so prepričanje, da bi lahko nasveti tujih "svetovalcev" oblastem v Kijevu ustvarili nevarno iluzijo o možnosti izvajanja podobnega vojaškega scenarija v Donecku in Lugansku, kar ne bo pomagalo pri krepitvi varnosti na jugovzhodu Ukrajine,
"Ta korak, ki ga je uradno potrdil predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković, je resno zaskrbljujoč," so izpostavili v Moskvi.
Menijo, da bi nova "paralelna struktura" lahko odvrnila pozornost kijevskih oblasti od izpolnjevanja zavez iz dogovorov iz Minska, ki so temelj za reševanje krize v Ukrajini.
Pozvali so Zagreb, naj se namesto "svetovanja" Ukrajini bolj ukvarja s svojimi problemi glede pravic Srbov in ostalih narodnih manjšin na Hrvaškem.
Kot so še sporočili, hrvaški predlog obravnavajo tudi v kontekstu napovedi o zagonu hrvaško-ukrajinskega vojaško-tehničnega sodelovanja.
Plenković je v Kijevu tudi dejal, da Hrvaška podpira ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine ter izvajanje politike nepriznavanja ruske nezakonite priključitve Krima.
Rusko zunanje ministrstvo je v zvezi s tem zatrdilo, da je bila združitev Krima z Rusijo "posledica svobodne in legitimne volje prebivalcev Krima".
Predsednik hrvaške vlade je danes novinarjem v Zagrebu dejal, da gre za sporočilo enega oddelka ruskega zunanjega ministrstva, ki predstavlja nižjo raven, medtem ko ima on načelna stališča in se ukvarja z resno in odgovorno zunanjo politiko, za katero stoji celotna hrvaška vlada.
Poudaril je, da Hrvaška, tako kot Evropska unija, podpira sporazum iz Minska. "Ko pogledate 13 točk sporazuma in primerjate njegov namen z izkušnjami s Hrvaške, obstaja vrsta podobnosti s procesom mirne reintegracije," je povedal novinarjem po sodelovanju na seji sabora.
Poudaril je, da je bilo njegovo sporočilo v Ukrajini mirovniško, ker si Hrvaška želi s svojimi izkušnjami pomagati, da bi se območja Donecka in Luganska vrnila v ustavnopravni red Ukrajine.
Ocenil je, da je bil njegov obisk v Ukrajini "vsebinsko fantastičen", ker je imel pogovore z gostitelji na najvišji državni ravni, uspešna pa so bila tudi srečanja hrvaških in ukrajinskih gospodarstvenikov. Tudi medijski odzivi so bili "vrhunski", je dejal.
Plenković je pred prevzemom premierskega položaja na Hrvaškem vodil odbor Evropskega parlamenta za približevanje Evropske unije in Ukrajine ter je večkrat omenjal primer hrvaške mirne reintegracije, ki je potekala pod okriljem ZN, kot dolgoročen model za rešitev krize v Ukrajini.
Po izbruhu spopadov v Ukrajini je Zagreb pomagal pri zdravljenju ukrajinskih vojakov in opremljanju ukrajinskih policijskih enot ter z nasveti za oskrbo beguncev.
Hrvaška sicer že dve leti nima veleposlanika v Moskvi, predvsem zaradi notranjepolitičnih razmer na Hrvaškem.