Med Nemci se krepi strah zaradi rekordnega števila migrantov

Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je danes objavil nemški javni radio ARD, več kot polovica Nemcev, to je 51 odstotkov, spričo tako velikega dotoka prišlekov čuti strah. Gre za 13-odstoten porast v primerjavi z anketo, opravljeno v začetku septembra. 47 odstotkov vprašanih se na drugi strani takšnega razvoja dogodkov ne boji, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Merklovi je podpora v primerjavi s prejšnjim mesecem upadla za šest odstotnih točk in je sedaj pri 54 odstotkih. Na drugi strani je podpora glavnemu kritiku njene azilne politike, bavarskemu ministrskemu predsedniku Horstu Seehoferju, podpora narasla za 11 odstotnih točk na 39 odstotkov. Manj kot polovica vprašanih, to je 48 odstotkov, je izrazila zadovoljstvo z vlado Merklove. Prejšnji mesec je bilo z njo zadovoljnih pet odstotkov vprašanih več.

V minulem mesecu je v Nemčijo prišlo 280.000 migrantov, več kot v celotnem lanskem letu. Berlin si zato trenutno pospešeno prizadeva, da bi od iskanja azila v Nemčiji odvrnil ekonomske migrante, s čimer naj bi sprostili sredstva in zmožnosti za begunce, ki prihajajo iz od vojne razdejanih držav, kot je Sirija.

Nemška vladna koalicija, ki jo poleg krščanski demokratov (CDU) Merklove sestavljajo še socialdemokrati (SPD), je tako v četrtek v bundestag predložila sveženj sprememb azilne zakonodaje. Ta med drugim predvideva, da se na nemški seznam t. i. varnih držav izvora uvrsti še Albanijo, Kosovo in Črno goro, medtem ko so Srbija, BiH in Makedonija že na njem.

Novosti naj bi poleg tega pospešile obravnavo prošenj za azil, vračanje tistih, ki jim je azil zavrnjen, nazaj v njihove domovine ter tudi gradnjo nastanitvenih kapacitet za begunce. V skladu s spremembami naj bi begunci tudi občutno dlje ostali v prvi namestitvi in tam, če bo mogoče, prejemali zgolj pomoč v dobrinah. Begunci z vojnih območij naj bi bili sicer deležni tudi nekaterih izboljšav.

Nemški notranji minister de Maziere je ob predstavitvi sprememb, ki so naletele na kritike in dvome opozicije ter nevladnih organizacij, poudaril, da dosedanji nemški azilni sistem ni pripravljen na takšen pritisk beguncev. Terjal je prizadevanja za integracijo tistih, ki jim bodo azil odobrili, od slednjih pa, da priznavajo v Nemčiji veljavne zakone in pravila, piše današnji Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Za javno televizijo ZDF je nato de Maziere šel še dlje in izrazil kritike na račun, kot je dejal, manjšine beguncev, ki razgrajajo, se pritožujejo nad neograjenimi namestitvami ali zavračajo hrano, s katero jim postrežejo. "Do poletja so bili begunce hvaležni, da so tukaj. Sedaj imamo številne begunce, ki nekako mislijo, da si lahko dodelijo namestitev po lastni želji," je dejal, kot povzema nemška tiskovna agencija dpa.

"Zapustijo kamp ali si naročijo taksi, nepričakovano imajo denar, da po Nemčiji prepotujejo več sto kilometrov. Ali stavkajo, ker jim ni všeč njihova namestitev. Ali se pritožujejo, ker jim ni všeč hrana. Ali razgrajajo v azilnih centrih," je izjavil de Maziere. Kot je dodal, gre sicer za manjšino, a Nemčija po njegovih besedah vztraja, da begunci sprejmejo namestitev, ki jim jo določijo migracijske službe.

De Maziere je sicer v četrtek napovedal tudi novi zakon, v skladu s katerim naj bi na meji z Avstrijo postavili t. i. tranzitne cone za begunce. Te cone naj bi bile na prvem mestu namenjene državljanom šestih držav Zahodnega Balkana, kjer po mnenju Berlina ni preganjanj, podrobnosti pa naj bi minister predstavil danes.

Glede na doslej znano naj bi bile cone podobne namestitvam za migrante brez dokumentov v tranzitnih cona na nemških letališčih. Tam zavarovane ograje prišlekom preprečujejo pobeg. Po besedah de Maziera bi lahko prišleke, ki bi v Nemčijo prišli po kopenski poti, v tovrstnih conah zadrževali do tedna dni.

Načrti o tranzitnih conah so tako kot sveženj sprememb azilne zakonodaje že naleteli na ostre kritike v opoziciji, dvome vanje pa so izrazili tudi nekateri politiki iz vrst koalicijske SPD.