Revija Reporter
Slovenija

Franc Bogovič: »Tako kot o Poljski in Madžarski bi se lahko pogovarjali tudi o Malti, Slovaški, Romuniji, Španiji in Sloveniji«

Igor Kršinar

18. jan. 2020 6:00

Deli na:

Franc Bogovič v Evropskem parlamentu.

Evropski parlament

»Poleg Madžarske in Poljske, ki sta konstantno na dnevnem redu Evropskega parlamenta, bi se lahko pogovarjali tudi o Malti, Slovaški, Romuniji, Španiji, nenazadnje mogoče tudi o Sloveniji,« pravi evropski poslanec SLS Franc Bogovič, ki se je glasovanja o resoluciji o kršitvah vladavine prava na Poljskem in Madžarskem vzdržal.

Prepričan je tudi, da gre »za izsiljeno resolucijo socialistov, liberalcev, zelenih in skrajne levice v Evropskem parlamentu, z namenom ustvariti razkol znotraj Evropske ljudske stranke (EPP), ki bo v kratkem na svoji politični skupščini odločala o usodi madžarske stranke Fidesz v vrstah EPP.«

»Kot sem že večkrat poudaril, s podobnimi resolucijami zgolj dodatno poglabljamo razkorak med tako imenovano Višegrajsko skupino in ostalimi članicami Evropske unije, kar za prihodnost in enotnost EU ni dobro,« še dodaja.

Izjava evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) glede glasovanja o resoluciji Evropskega parlamenta »Potekajoče predstavitve v skladu s členom 7(1) PEU, primera Poljske in Madžarske«

Pri glasovanju o resoluciji »Potekajoče predstavitve v skladu s členom 7(1) PEU, primera Poljske in Madžarske« sem se vzdržal, kot sem se vzdržal tudi pri glasovanju o sprožitvi postopka na podlagi člena 7(1) Pogodbe o EU proti Madžarski lansko leto. Razloge za svojo odločitev navajam v nadaljevanju.

Menim, da je resolucija glede poteka postopka v Svetu EU v postopku sumov kršitev načel pravne države na Poljskem in Madžarskem popolnoma nepotrebna. Dejstvo je, da v številnih evropskih državah prihaja do posameznih kršitev evropskega pravnega reda in kršitev vladavine prava. Poleg Madžarske in Poljske, ki sta konstantno na dnevnem redu Evropskega parlamenta, bi se lahko pogovarjali tudi o Malti, Slovaški, Romuniji, Španiji, nenazadnje mogoče tudi o Sloveniji. Prepričan sem, da s sprejemanjem takšnih resolucij Evropskega parlamenta, ki nimajo pravih političnih posledic (saj gre za odločitve, ki dejansko spadajo v pristojnost in odločanje Sveta EU), ne bomo rešili težav, pač pa bomo kvečjemu povečali razdor in podkrepili na oblasti tiste, ki vladajo v takih političnih režimih.

Menim tudi, da gre za izsiljeno resolucijo socialistov, liberalcev, zelenih in skrajne levice v Evropskem parlamentu, z namenom ustvariti razkol znotraj Evropske ljudske stranke (EPP), ki bo v kratkem na svoji politični skupščini odločala o usodi madžarske stranke Fidesz v vrstah EPP. Kot sem že večkrat poudaril, s podobnimi resolucijami zgolj dodatno poglabljamo razkorak med tako imenovano Višegrajsko skupino in ostalimi članicami Evropske unije, kar za prihodnost in enotnost EU ni dobro.

Dejstvo je, da postopek zaradi kršitev načel pravne države, ki sta ga proti obema omenjenima državama že skoraj pred dvema letoma sprožila Evropski parlament in Evropska komisija, poteka v okviru Sveta EU, torej držav članic, ki se morajo čimprej opredeliti do tega vprašanja in sprejeti odločitev - bodisi o ustavitvi postopka, saj je za sprejetje odločitve potrebno soglasje vseh držav članic EU, bodisi kakšno drugo odločitev. V kolikor bi odločitev že bila sprejeta, tudi današnja resolucija ne bi bila potrebna, zato je izključna odgovornost za zavlačevanje postopka na strani Sveta EU.

Zelo me je zmotilo tudi to, da sta bila oba postopka proti Poljski in Madžarski združena v predlogu ene resolucije Evropskega parlamenta in ne v dveh, kar bi bilo po mojem mnenju bolj primerno. Gre namreč za dve državi, za dva postopka, za različne sume kršitev, ki so si med seboj zelo različni. V primeru Poljske imam tudi sam velike pomisleke, ali je vse, kar se tam dogaja, v skladu s pravnim redom EU. Nedavna reforma sodstva, ki dobesedno disciplinira sodnike pri sprejemanju njihovih odločitev in pri opozarjanju na probleme, ki je bila tudi povod za nedavne množične proteste sodnikov v Varšavi, nedvomno sodi v polje kršitev načel pravne države. Tudi trditve poljskih kolegov iz EPP, da trenutna vlada resnično stopa po poti mehkega totalitarizma, so me prepričale. Situacija na Madžarskem je na drugi strani drugačna. Madžarska vlada je v preteklem obdobju namreč že odgovorila na številne pomisleke, odpravila oz. še odpravlja določena neskladja, zato menim, da obojega ne bi smeli metati v popolnoma isti koš. A večina iz politične levice je to spretno »zapakirala« v en dokument.

Končno še enkrat poudarjam, da postopek ugotavljanja kršitev pravne države poteka v okviru Sveta EU. Države članice EU so torej tiste, ki morajo presekati gordijski vozel in postopke čimprej zaključiti, sicer bomo v tem mandatu na vsakem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta napadali Madžarsko in Poljsko, kar nedvomno ne bo pripomoglo k večji kohezivnosti znotraj EU.