LJUDJE IN DOGODKI, KI SO SPREMINJALI POLITIČNO PODOBO SVETA - NA BOLJE
Odbor za podelitev Nobelovih nagrad se je odločil, da nagrado za mir letos podeli trem ženskam, in sicer za njihova prizadevanja za pravice žensk. Najprestižnejšo od Nobelovih nagrad so prejele liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf, njena rojakinja, borka za mir Leymah Gbowee, in aktivistka arabske pomladi Tavakul Karman iz Jemna. Kot je obrazložil odbor, "ne moremo doseči demokracije in trajnega miru na svetu, če ženske ne dobijo enakih možnosti kot moški za vplivanje na razvoj dogodkov na vseh ravneh družbe".
Prizadevanja za demokracijo in politične spremembe so prepoznali tudi pri ameriški reviji Time, kjer so za osebnost leta 2011 razglasili neimenovanega protestnika. Ta simbolizira vse, ki so pomagali pri strmoglavljenju režimov v arabskem svetu, pa tudi protestnike proti izkoriščanju finančnega kapitalizma v ZDA in drugod v svetu. Kot je zapisal časnik, si nihče ni mogel predstavljati, da bo samosežig tunizijskega uličnega prodajalca spodbudil proteste, ki bodo strmoglavili diktatorje in sprožili globalni val nasprotovanja.
Družbeno vlogo protestnikov so prepoznali tudi v Evropskem parlamentu. Nagrado Saharov za svobodo mišljenja in boj za človekove pravice so podelili petim arabskim aktivistom za njihovo vlogo v vstajah v arabskem svetu. Med njimi posmrtno mlademu Tunizijcu, ki je s samosežigom sprožil arabsko pomlad, ter dvema ženskama.
Demokratični proces je dobil nov zagon tudi v sicer še vedno dokaj izoliranem Mjanmaru, kjer so uradno razpustili vojaško hunto, ki je prevzela oblast leta 1988. Nove oblasti so tudi pokazale voljo do političnega dialoga z opozicijo. Njena voditeljica Aung San Suu Kyi, ki so jo lani po dolgih letih izpustili iz hišnega pripora, je napovedala aktivno vlogo v politiki.
Sanje o neodvisni državi so končno uresničili tudi Južni Sudanci. Potem ko je skoraj 99 odstotkov volivcev na referendumu glasovalo za samostojnost, je devet milijonov Južnih Sudancev 9. julija tudi uradno praznovalo rojstvo 54. afriške države. Sosednji Sudan sicer priznava neodvisnost Južnega Sudana, a med državama ostajajo trenja zaradi nerešenih sporov, predvsem v povezavi z nafto.
Oči so bile uprte tudi v južnoafriški Durban, kjer je potekala konferenca ZN o boju proti podnebnim spremembam. Čeprav je bil izid za mnoge razočaranje, so nekateri končni izkupiček vendarle označili za pozitivnega. Udeleženci iz 195 držav so namreč dosegli dogovor o časovnici pravno obvezujočega sporazuma o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2015.
OD NAJMANJŠIH DELCEV DO ODDALJENIH PLANETOV
Fiziki so znova osupljali s svojimi odkritji. Za veliko razburjenje je poskrbela novica, da so v Evropskem centru za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi izmerili, da so nevtrini, delci z zelo majhno maso, potovali s hitrostjo, večjo od hitrosti svetlobe. Če bi se meritve izkazale za točne, bi se zamajal eden od temeljnih stebrov fizike, teorija Alberta Einsteina.
Bliže kot kdajkoli doslej naj bi bili znanstveniki tudi Higgsovemu bozonu, t.i. božjemu delcu. Gre za še neodkrit delec, ki je odgovoren za maso materije v okviru teorije standardnega modela, za njegovo najdbo pa si prizadevajo v Cernu. Teorija ga pozna že 30 let, znanstveniki pa upajo, da bodo morda že prihodnje leto v velikem hadronskem trkalniku potrdili njegov obstoj.
Novembra so v Moskvi uspešno sklenili najdaljši eksperiment osamitve v zgodovini vesoljskih projektov. Šest "astronavtov" je po 520 dneh končalo simulacijo poleta na Mars. Kot so povedali, kljub osamitvi in stresu nikoli niso pomislili, da bi prekinili misijo, so pa priznali, da sta jih mučila utrujenost in monotonija. Trije Rusi, Kitajec, Francoz in Italijan so bili od 3. junija 2010 zaprti v posebnem, 550 kubičnih metrov velikem zabojniku.
MEDICINSKI DOSEŽKI
Nenalezljive bolezni, kot so rak, sladkorna in srčne bolezni, so vzrok skoraj dveh tretjin vseh smrti na svetu. A če je skoraj 80 odstotkov primerov smrti zaradi teh bolezni v razvitem svetu, pa v manj razvitih državah prebivalstvo še vedno ogrožajo nalezljive bolezni - aids, malarija in tuberkuloza. Za malarijo po nekaterih podatkih letno umre 800.000 ljudi, večinoma otrok. Zato je novica, da so znanstveniki proizvedli cepivo, ki učinkovito ščiti pred malarijo, vzbudila optimizem. Prvi rezultati poskusne študije so pokazali, da je cepivo zmanjšalo tveganje za obolenje za klinično malarijo za polovico.
Cepiva proti aidsu še ni, bo pa morda olajšan dostop do zdravil za okužene z virusom hiv. Ameriški farmacevtski gigant Gilead Sciences je namreč privolil, da lahko izdelovalci generičnih zdravil kopirajo njegova zdravila za hiv, kar bo ljudem v revnih državah omogočilo cenejše zdravljenje. Z virusom hiv je konec 2010 leta živelo več kot 34 milijonov ljudi.
Završalo pa je po objavi novice, da so ameriški raziskovalci odkrili način, kako ohraniti rakave celice žive v laboratoriju. Zdravniki so namreč zdravljenje raka doslej določali pretežno na podlagi biopsije tkiva, ki je zamrznjeno oziroma v vosku. Z novim dosežkom pa bi lahko testirali zdravila proti raku na posameznikovih tumorskih celicah v laboratoriju, preden bi bolniku določili ustrezno terapijo.
... IN PRESEŽKI
Medtem ko znanstveniki iščejo načine, kako bi uspešno pozdravili bolezni, pri ZN opozarjajo, da se bo število prebivalcev Zemlje v naslednjih desetletjih še povečevalo. ZN so 31. oktober izbrali kot dan rojstva sedem milijardnega prebivalca. Človeštvo je prihod jubilejnega Zemljana obeležilo slovesno, a hkrati z resnimi opozorili pred obremenitvijo planeta in pomanjkanjem naravnih virov za tako številčno prebivalstvo.
V iztekajočem se letu pa ni naraslo le število prebivalcev planeta, ampak tudi tistih, ki imajo največ pod palcem. Na najnovejšem seznamu revije Forbes se je znašlo kar 1210 milijarderjev. Prva tri mesta zasedajo že znana imena, mehiški medijski mogotec Carlos Slim, ustanovitelj Microsofta Bill Gates in finančni guru Warren Buffett. Edina ženska med deseterico je Christy Walton iz družinskega podjetja Walmart. Azija je z 332 milijarderji prehitela Evropo, ki jih ima 300.
Leto 2011 si bo po denarju zapomnil tudi škotski par, ki je na evropski loteriji zadel rekordnih 185 milijonov evrov. Gre za največji znesek, ki je bil kdaj podeljen v Evropi.
Prve nagrade na priljubljenem ameriškem kvizu Jeopardy pa si ni prislužil človek, ampak računalnik. Superračunalnik Watson je dokazal, da so vezja hitrejša od človeških možganov in si prislužil zavidljivih 77.000 dolarjev. A pri enem vprašanju se je zataknilo tudi njemu. Ni namreč vedel, da je Slovenija članica EU.
V SOJU MEDIJSKIH LUČI
Kronane glave so bile v letu 2011 deležne precejšnje medijske pozornosti. Za poroko leta sta poskrbela britanski princ William in njegova izbranka Kate Middleton. Mladoporočenca je na londonskih ulicah pozdravilo okoli milijon ljudi, okoli dve milijardi pa naj bi poročni obred spremljali prek televizijskih zaslonov. Poroka velja za najslovesnejši kraljevi dogodek od poroke britanskega princa Charlesa in princese Diane leta 1981.
Malce manj medijsko odmevna od britanske, a zato nič manj glamurozna je bila poroka monaškega kneza Alberta II. in njegove južnoafriške izvoljenke Charlene Wittstock. Poroka 53-letnega Alberta in 33-letne Charlene je bila prva knežja poroka v Monaku po letu 1956, ko je knez Rainier III. vzel hollywoodsko zvezdo Grace Kelly.
V primerjavi z britansko in monaško je poroka butanskega kralja in njegove izvoljenke minila v bolj intimnem vzdušju. 31-letni kralj ene najbolj odmaknjenih držav na svetu Jigme Khesar Namgyel Wangchuck se je poročil z deset let mlajšo Jetsun Pema. Poroka je potekala v samostanu iz 17. stoletja, na željo kralja pa je bila slovesnost preprosta in v skladu z budistično tradicijo. Na dogodek ni bil povabljen nihče od tujih dostojanstvenikov ali članov kraljevih družin.
Poleg porok je britanska monarhija zabeležila še en zgodovinski mejnik. Države Commonwealtha so namreč potrdile spremembo pravil glede nasledstva za britansko krono. Po novem bodo tudi hčere bodočega britanskega monarha imele enako pravico do nasledstva. Doslej je imel prednost prvi sin.
Če je bila enakopravnost na prestolu zgodovinska zmaga za bodoče britanske monarhinje, pa so ženske v Savdski Arabiji dočakale drugačne vrste zmago. Kralj Abdulah jim je namreč podelil volilno pravico. Odslej bodo lahko Savdijke volile in kandidirale na lokalnih volitvah.