Mednarodna skupina za upravljanje Kosova (ISG), v kateri je 23 članic EU, ZDA in Turčija, in ki je izvajala nadzor od osamosvojitve države 17. februarja 2008, je odločitev sporočila v skladu z julijsko odločitvijo in potem, potem ko je ugotovila, da so kosovske institucije sprejele ustrezne ustavne in zakonske spremembe, ki so omogočile konec nadzorovane neodvisnosti in mandata mednarodnega civilnega predstavnika.
Na skupni novinarski konferenci po seji ISG sta kosovski premier Hashim Thaci in sedaj že bivši mednarodni civilni predstavnik Pieter Feith dogodek označila za zgodovinskega. "Vaša nadzorovana neodvisnost je končana," je sporočil Feith v albanskem jeziku, dogodek pa označil za še en korak naprej Kosova v procesu evropskih integracij.
Thaci je pri tem izpostavil evropsko perspektivo Kosova. Kot je dejal, so pred Kosovom novi izzivi, kot so integracija Srbov na severu, liberalizacija viznega režima. "Gradimo demokratično Kosovo, da bi se vsi kosovski državljani počutili svobodne. Kot mlada evropska država imamo jasno vizijo. Integracijo v EU, a tudi nadaljevanje našega partnerstva z ZDA," je dodal.
Ameriški predsednik Barack Obama je končanje nadzora pozdravil kot "zgodovinski mejnik", s katerim je Kosovo prevzelo popoln nadzor nad svojo suverenostjo. Oblasti v Prištini pa čaka še delo, saj so prevzele polno odgovornost, da bodo načela, zapisana v deklaraciji o neodvisnosti in v ustavi, uresničena za vse državljane. Nadaljevati morajo konstruktivno sodelovanje s sosedi in reševanje vprašanj, še zlasti s Srbijo, je poudaril.
Posebni predstavnik in vodja urada EU na Kosovu Samuel Žbogar je za STA končanje nadzora označil kot začetek novega obdobja za oblasti na Kosovu, ki prevzemajo večjo odgovornost, in kot novo poglavje za ljudi na Kosovu, za manjšine, "ki bodo sedaj lahko upravičeno od kosovskih oblasti pričakovale določene aktivnosti vezane na reformo, izvajanje zakonodaje, pa tudi na boljše življenje".
Predstavlja novo poglavje v odnosih z EU, ki prevzema večjo vlogo in odgovornosti, "predvsem v smislu nadzorovanja izvajanja zavez, ki jih je Priština dala v pogovorih, nadzorovanja, kako se implementira zakonodaja, ki je bila sprejeta v zadnjih mesecih, predvsem v zvezi z manjšinami". Odgovornost je seveda na kosovskih institucijah, EU pa prevzema določeno odgovornost za razvoj Kosova v večetnično skupnost, je pojasnil Žbogar.
Evropski poslanec Jelko Kacin, podpredsednik delegacije Evropskega parlamenta za Jugovzhodno Evropo, je izpostavil še večjo odgovornost kosovske vlade za vzpostavljanje vladavine prava. "Človekove in državljanske pravice morajo biti zagotovljene vsem prebivalcem, še zlasti v primeru manjšin in Srbov povratnikov," je dodal. Kot je nadaljeval, morajo kosovski voditelji pokazati politično zrelost in odgovornost ter okrepiti napore, da se približajo srbski skupnosti na severu Kosova.
Premier Srbije, ki Kosova ne priznava, Ivica Dačić je dejal, da Srbija ne sprejema niti nadzorovane niti polne neodvisnosti Kosova in da zanjo odprava nadzorovane neodvisnosti ne pomeni ničesar. "Za nas vprašanje Kosova ni rešeno, dokler na to ne pristane Srbija sama. Če ne bi bilo tako, ne bi toliko pritiskali na nas, da priznamo Kosovo," je dodal.
Nekdanji vodja pogajalske ekipe srbske vlade na pogovorih s Prištino Borislav Štefanović je ocenil, da se s koncem nadzorovane neodvisnosti ne bo spremenilo nič bistvenega in da ta proces služi izključno kosovski vladi v Prištini za notranjepolitične namene.
Ob tej priložnosti so v Prištini pripravili tudi izredno sejo kosovske skupščine, ki sta se je udeležila tudi nekdanji posebni odposlanec ZN za Kosovo Martti Ahtisaari in pomočnik namestnika ameriške državne sekretarke Philip Reeker.
Z odpravo nadzorovane neodvisnosti se je sicer končalo obdobje, ko je imelo Kosovo zgolj omejeno suverenost, saj je mednarodna skupnost prek civilnega predstavnika lahko popravljala zakone in druge odločitve.
Nadzorovano neodvisnost je predvidel načrt Ahtisaarija iz leta 2007. K spoštovanju tega načrta se je Kosovo zavezalo ob razglasitvi neodvisnosti, ISG pa je januarja letos ocenil, da je izvajanje načrta prešlo v zaključno fazo in da je čas za končanje nadzorovane neodvisnosti.
Ahtisaarijev načrt, ki ga je Srbija po večmesečnih pogajanjih zavrnila in so ga zato uveljavili brez njene privolitve, med drugim določa zaščito manjšin, varovanje objektov Srbske pravoslavne cerkve in obširno lokalno samoupravo.
Na Kosovu ostajajo Natove sile Kfor, ki skrbijo za varnost, in misija EU Eulex, ki najmlajši evropski državi pomaga pri izgradnji pravosodja, carine in policije. Ostaja tudi posebni predstavnik in vodja urada EU na Kosovu, Samuel Žbogar.