Slovenija pred 21 leti razglasila neodvisnost

Osamosvojitev leta 1991 predstavlja vrhunec demokratičnih sprememb konec 80. let prejšnjega stoletja ne le v nekdanji Jugoslaviji, pač pa v vseh nedemokratičnih sistemih Vzhodne Evrope. Ob rahljanju enotnosti komunistične partije na zvezni ravni s strani Zveze komunistov Slovenije in prebujanja slovenske civilne družbe pa so bistveni pospešek osamosvojitvenemu procesu dale prve povojne demokratične volitve aprila 1990, na katerih je zmagala Demokratična opozicija Slovenije (Demos), ki je tudi oblikovala vlado.

23. decembra 1990 so Slovenci na plebiscitu z veliko večino (88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev) podprli osamosvojitev, do katere je prišlo pol leta kasneje. Sicer so že t.i. Pekrski dogodki nakazali, da Beograd Sloveniji ne bo mirno pustil oditi iz federacije. Tako se je neposredno po razglasitvi neodvisnosti, točneje v noči na 27. junij, začel napad enot Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo.

Izid desetdnevne vojne je bil umik JLA v vojašnice, Slovenija pa je v skladu s t.i. brionsko deklaracijo sicer začasno zamrznila osamosvojitvene aktivnosti. Dejansko pa je bila pot v samostojnost začrtana in zapečatena z odhodom vseh pripadnikov JLA - zadnji jugoslovanski vojak je koprsko pristanišče in s tem slovensko ozemlje zapustil 25. oktobra.

Januarja 1992 je Slovenijo priznala Evropska skupnost, naša država pa je maja istega leta postala tudi članica Združenih narodov.