Janša odpovedal udeležbo, današnji parlamentarni vrh odpadel

Predsednik SDS Janez Janša je na današnji novinarski konferenci namreč povedal, da se danes zaradi predkongresnih dejavnosti sestanka ne more udeležiti nihče iz največje opozicijske stranke.

Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je danes v DZ povedal, da je Bratuškova zasedenost SDS sprejela z razumevanjem in predlagala nov termin, nedeljo 5. maja popoldne.

Möderndorfer je prepričan, da bodo takrat stranke prišle do soglasja o nadaljevanju projekta fiskalno pravilo. Ta mora biti po njegovem prepričanju realen in izvedljiv ter temeljiti na vladnih izračunih.

Bratuškova naj bi sicer danes parlamentarnemu vrhu predstavila nove izračune o javnofinančnih učinkih fiskalnega pravila. Te je vlada napovedala pred dvema tednoma, ko je DZ sklenil odločanje o zapisu fiskalnega pravila v ustavo prestaviti na 7. maja.

Bratuškovi se zdi zdajšnji predlog, po katerem bi se fiskalno pravilo in izvedbeni zakon prvič uporabila za pripravo proračuna za leto 2015, preveč optimističen. Eden glavnih pomislekov tako je, ali poslabšane makroekonomske okoliščine dovoljujejo uveljavitev fiskalnega pravila že z letom 2015 oz. ali je treba datum njegove uveljavitve preložiti, na primer na 2017.

Tudi Möderndorfer je danes zatrdil, da leto 2015 ni realen rok, do katerega je moč izravnati javne finance. Zato so lani v PS po njegovih besedah tudi nasprotovali sprejemu fiskalnega pravila. "Nič se ni spremenilo, zato takšnega pravila ni moč sprejeti," meni vodja poslancev PS.

V SDS pa tudi v SLS in NSi medtem pravijo, da preložitve začetka uveljavitve pravila ne podpirajo, saj bi bil to po njihovem mnenju napačen signal in bi pomenil rahljanje zaveze. To bi po Janševih besedah tudi ogrozilo uresničevanje pravila.

Časnik Večer danes na spletnih straneh povzema gradivo, ki naj bi ga Bratuškova danes predstavila vodilnim predstavnikom parlamentarnih strank.

Po trenutnem predlogu spremembe ustave z uveljavitvijo pravila v letu 2015 bi bili po ugotovitvah vlade potrebni nerealno hudi posegi v ključne segmente izdatkov države oziroma nerealni dodatni ukrepi za bistveno povečanje prihodkov.

Proračunski primanjkljaj bi se leta 2015 moral tako znižati na 251 milijonov evrov, leto 2017 pa bi moral proračun leto skleniti s 105 milijoni evrov presežka.

Ob upoštevanju teh izhodišč projekcije vlade po pisanju Večera kažejo, da bodo celotni izdatki države letos zgornjo v fiskalnem pravilu dovoljeno mejo izdatkov presegli za 1,2 milijarde evrov ali za 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Prihodnje leto bodo po teh projekcijah zgornjo dovoljeno mejo presegli za eno milijardo evrov ali 2,8 odstotka BDP, v letu 2015 za 0,8 milijarde evrov oziroma 2,2 odstotka BDP, v letu 2016 za 0,6 milijarde oziroma za 1,5 odstotka BDP in v letu 2017 za 0,4 milijarde oziroma za en odstotek BDP.

Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 bi po argumentih vlade tako zahtevala za 800 milijonov evrov višje davke ali druge dajatve oziroma bi se morali za enak znesek dodatno znižati javni izdatki. Vlada meni, da bi to pomenilo prehud poseg v že pridobljene pravice.

A tudi začetek uporabe fiskalnega pravila leta 2017 bi po trenutnih projekcijah vlade zahteval povečanje prihodkov oziroma znižanje odhodkov države za okoli 400 milijonov evrov, gradivo še povzema Večer.

Möderndorfer je danes pojasnil, da so te izračune že v sredo prejeli vsi predsedniki in vodje poslanskih skupin, po njegovih besedah pa zdaj vsi potrebujejo nekaj časa, da to pregledajo in predelajo.

Povedal je, da so bili v poslanski skupini presenečeni nad številkami in tudi oni so ob videnem rekli - dobro jutro! S tem se je odzval na Janševe besede na današnji novinarski konferenci.

Mislili so namreč, da veljajo številke iz časa sprejemanja proračunov za letos in prihodnje leto. "Danes vidimo, da temu ni tako," je ugotovil.

A zdaj po Möderndorferjevih besedah ni več čas za očitke, ampak za jasna sporočila, kaj bo Slovenija naredila. "Predpogoj za to pa je, da smo realni," je sklenil.