Ker je morala na Norveškem sama nositi iz trgovine, se je »begunka« vrnila domov

Aisha ni njeno pravo imel. Po rodu je Sirijka, preselila se je v Dubaj. Tam je prek spletnih strani v arabščini videla, da naj bi bila Norveška najboljša država za begunce. Odšla je v Abu Dhabi, tam zaprosila za vizo za Rusijo. Plačala je 6.500 evrov za letalsko vozovnico do Moskve in še 4.400 evrov do meje z Norveško, kjer je zaprosila za azil. Namestili so jo v vasico Sjøvegan na severu Norveške, toda po dveh mesecih je umaknila prošnjo za azil. Čeprav so imeli namestitev zastonj, dobili tudi denar, je vsem najtežje padlo, da so si morali hrano sami kuhati in jo kupiti.

»Hrana! To je bil največji problem. Ni bila ne organska ne ekološka,« je namišljena begunka Aisha tarnala novinarjem, češ da ni bilo dovolj zelenjave, meso pa je bilo preveč krvavo. In se je vrnila domov, Norveška ji je plačala pot nazaj in ji dala še 2.200 evrov žepnine. Iz Dubaja se je oglasila norveškim novinarjem in jim povedala, da je življenje tam doli bolj razkošno. Ima avto, velik apartma, ko gre v trgovino se vedno najde kdo, da ji nosi živila. Ne pa na Norveškem, kjer je morala nositi sama.