Sedanji iranski predsednik se po dveh štiriletnih mandatih poslavlja s položaja, saj zaradi ustavnih omejitev ne more kandidirati še enkrat.
Kot glavne favorite za njegovega naslednika omenjajo štiri kandidate, tri iz konservativnega tabora - teheranskega župana Mohameda Bakerja Galibafa, glavnega jedrskega pogajalca Saeda Džalilija in nekdanjega zunanjega ministra Alija Akbarja Velajatija - ter kandidata reformistov, nekdanjega glavnega jedrskega pogajalca Hasana Rohanija.
Preostala dva kandidata sta nekdanji poveljnik elitne revolucionarne garde Mohsen Rezaj in nekdanji minister za komunikacije Mohamed Garazi.
Vsi so se v predvolilni kampanji osredotočili na spor z Zahodom glede jedrskega programa. Sankcije, ki si jih je s tem nakopal Iran, so močno poslabšale gospodarske razmere v državi in kandidati so za to pretežno krivili Ahmadinedžada. Prav noben kandidat pa ni napovedal spremembe jedrskega programa, med drugim ustavitve bogatenja urana.
Glede na eno redkih javno objavljenih javnomnenjskih raziskav, ki jo je pri 10.000 vprašanih opravila iranska tiskovna agencija Mehr, ima sicer največ podpore Galibaf s slabimi 18 odstotki, s 14,6 odstotki mu sledi Rohani, temu pa Džalili s slabimi desetimi odstotki podpore.
Ti rezultati kažejo, da bo za izvolitev predsednika verjetno potreben drugi krog, ki bo predvidoma 21. junija.
Volišča se bo v državi odprla ob 6.30 po srednjeevropskem času. Uraden zaključek volitev je predviden za 15.30, a bi se oddaja glasov lahko zavlekla do 21.30 po srednjeevropskem času, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na 60.000 voliščih po vsej državi bo lahko svoj glas oddalo dobrih 50 milijonov volivcev. Prvi izidi naj bi bili znani v soboto zjutraj.