Spopad s konservativci je bil pričakovan, čeprav so analitiki več možnosti pripisovali Ahmadinedžadovim podpornikom kot nasprotnikom. Ahmadinedžad je poleg tega doživel enega večjih porazov v svojem rojstnem mestu Garmsar, kjer je njegovo mlajšo sestro Parvin porazil konservativni tekmec.
Ti prvi rezultati, ki sicer še niso končni, nakazujejo, da bo imel Ahmadinedžad v prihodnje manj njemu naklonjen parlament. Do konca svojega drugega mandata ima sicer še dve leti.
Volitve 290-članskega parlamenta v Iranu so sicer v soboto podaljšali za več ur. Volišča so zaprli šele ob 23. uri po lokalnem času (ob 20.30 po srednjeevropskem) oziroma kar pet ur kasneje.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP podaljšanje časa odprtja volišč, še posebej na parlamentarnih volitvah, v Iranu ni redkost, saj zaradi zapletenega postopka na voliščih pogosto nastajajo dolge vrste. Oblasti zato volitve podaljšajo, da lahko svoj glas oddajo vsi, ki to želijo.
Volilna udeležba naj bi bila okoli 66-odstotna, kar je za odstotno točko več kot na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2008. Te volitve so bile tudi prvi test po spornih predsedniških volitvah leta 2009, ko je bil Ahmadinedžad vnovič izvoljen, a po mnenju opozicije s prevaro. V protestih, ki so sledili, je bilo več ljudi ubitih, notranja represija pa se je okrepila.
Zmaga podpornikov Alija Hameneja naj bi okrepila predvsem položaj 53-letnega predsednika parlamenta in nekdanjega glavnega iranskega jedrskega pogajalca Alija Laridžanija. Ta zdaj velja za glavnega izzivalca Ahmadinedžadu na predsedniških volitvah leta 2013, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Kljub temu, da je Ahmadinedžad doživel enega večjih porazov, pa to po mnenju analitikov še ne pomeni, da bi Zahod lahko že kaj lažje zadihal glede prihodnjih odnosov z Iranom. Sprememb v pogovorih o iranskem jedrskem programu ne gre pričakovati. Sprememba ravnotežja moči v Iranu bo vplivala kvečjemu na notranjo in gospodarsko politiko v državi, ne pa na zunanjo, opozarjajo analitiki.