Rezultati volitev sicer ne bodo imeli večjega vpliva na odnose islamske republike s svetom. Pereča vprašanja, kot so spor glede jedrskega programa, z njim povezane sankcije in možnost izraelskega napada, namreč zadevajo državo in so zunaj dosega iranskega parlamenta. Odločitve o teh vprašanjih sprejemajo vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in njegovi svetovalci, medtem ko se politične stranke v glavnem prepirajo o notranjepolitičnih vprašanjih.

Več kot polovica od 3444 kandidatov, ki se potegujejo za 290 sedežev v parlamentu, je konservativcev, zvestih vladajoči eliti, ki zase pravijo, da sledijo načelom islamske revolucije. Po pričakovanjih bodo na volitvah dobili večino.

Iransko vodstvo si želi čim višjo volilno udeležbo, saj bo to pomemben pokazatelj podpore vladajoči eliti. Zadnjih volitev leta 2008 se je udeležilo 55,4 odstotka volivcev, na prejšnjih volitvah pa je udeležba dosegla tudi 70 odstotkov. Mediji napovedujejo, da bo na volišča tokrat prišlo okoli 60 odstotkov od 48 milijonov volilnih upravičencev.