Po podatkih švedske uprave za pomorstvo so uhajanje plina na Severnem toku 1 zabeležili v ponedeljek zvečer, uro po zabeleženem padcu tlaka v plinovodu Severni tok 2. "Okoli 20. ure smo prejeli poročilo neke ladje, da so severno od otoka Bornholm nekaj zaznali na radarju," je dejal tiskovni predstavnik švedske uprave za pomorstvo Fredrik Stromback.
Kot je pojasnil Jorgesen, so zaradi uhajanja plina pozvali danski elektroenergetski in plinski sektor k višji stopnji pripravljenosti. Izdali so tudi opozorilo na razdalji petih navtičnih milj in na višini 1000 metrov severno od otoka Bornholm.
Danska agencija za pomorski promet je v ponedeljek zvečer potrdila nevarno uhajanje plina v Baltskem morju v bližini trase plinovoda Severni tok 2 pod Baltskim morjem od ruske do nemške obale. Uhajanje plina, kar je lahko nevarno za pomorski promet, so zaznali jugovzhodno od danskega otoka Bornholm.
"Uhajanje plina iz plinovodov je izjemno redko, zato po incidentih, ki smo jim bili priča v zadnjih 24 urah, vidimo razlog za povečanje ravni pripravljenosti," je v izjavi povedal direktor danske agencije za energijo Kristoffer Bottzauw.
Dansko ministrstvo za podnebje, energijo in komunalne storitve je v sporočilu za javnost pojasnilo, da je še prezgodaj, da bi lahko govorili o vzrokih za uhajanja.
V Rusiji so medtem izrazili "izjemno zaskrbljenost" zaradi nastalih razmer. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na novinarsko vprašanje, ali bi lahko šlo za sabotažo, odgovoril, da trenutno ne izključujejo nobene možnosti.
Nemški časnik Tagesspiegel je medtem poročal, da sta bila plinovoda morda poškodovana na račun usmerjenih napadov, poročanje povzema AFP. Neimenovani vir blizu vlade in pristojnih organov je za časnik dejal, da "vse govori proti naključju". "Ne moremo si predstavljati scenarija, ki ne bi bil usmerjen napad," je dejal njihov vir.
Namestnik poljskega ministra za zunanje zadeve Marcin Przydacz medtem ne izključuje možnosti, da bi bilo lahko uhajanje plina provokacija Moskve, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Žal naša vzhodna soseda nenehno vodi agresivno politiko. Če je sposobna agresivne vojaške politike v Ukrajini, je očitno, da ni mogoče izključiti provokacij, tudi ... v Zahodni Evropi," je opozoril.
Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki je ob današnjem odprtju plinovoda, ki Poljsko preko Danske povezuje z Norveško in tamkajšnjimi zalogami plina, izrazil prepričanje, da je do uhajanj prišlo zaradi sabotaže. Danski predsednici vlade Mette Frederiksen pa se zdi nenavadno, da so tri lokacije uhajanja plina tako oddaljene druga od druge.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodmirja Zelenskega, Mihajlo Podoljak, je na Twitterju prst uperil proti Moskvi in incident označil za teroristični napad, ki ga je načrtovala Rusija, in dejanje agresije na EU, je poročala AFP.
Višji predstavnik Bele hiše o razlogih za uhajanje ni želel ugibati, je pa zagotovil, da so ZDA pripravljene pomagati Evropi pri preiskavi uhajanj.
Seizmografske merilne postaje na Švedskem in Danskem so v ponedeljek na območju plinovodov zaznali dve ločeni detonaciji - eno ob 2.03 in drugo ob 19.04, poročanje švedskih medijev povzema dpa. Seizmolog Björn Lund iz Švedske seizmološke mreže (SNSN) je danes za švedsko televizijo SVT povedal, da gre nedvomno za eksplozije.
Fotografije, ki jih je danes posnela danska vojska, so pokazale velike gmote mehurčkov na površini vode, ki izvirajo iz treh uhajališč plina v gospodarskih conah Švedske in Danske ter imajo premer od 200 do 1000 metrov.
