Na Bližnjem vzhodu po izraelskem napadu na Iran vre

Izrael je davi izvedel napade na iranske jedrske in vojaške objekte, med drugim so o eksplozijah poročali iz Teherana in drugih mest. Zadeta so bila tudi stanovanjska območja, vključno z bloki.

##FACEBOOK-https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0Bb7yHpWjNSDMbNwDVuVpVRVnWtJ4oJ6TrYUDH5gQRSLFDinUPNWbHS4HnRWPVvVfl&id=100006778992054##

V napadu je doslej sodelovalo 200 bojnih letal, napadenih pa je bilo okoli sto tarč, je sporočila izraelska vojska. Letalstvo nadaljuje napade na tarče, povezane z vojsko in jedrskim programom, je davi še pojasnil tiskovni predstavnik izraelskih oboroženih sil. Izrael trdi, da gre za preventivni napad, saj da namerava Iran v kratkem razviti jedrsko orožje.

V napadu je bilo ubitih več predstavnikov iranske revolucionarne garde, med njimi vrhovni poveljnik Hosein Salami, načelnik generalštaba iranske vojske Mohamad Bageri in več visokih častnikov. Poleg tega je bilo v napadu ubitih najmanj šest jedrskih znanstvenikov in neznano število civilistov.

Izrael je ob napadih razglasil izredne razmere, saj je pričakoval povračilne napade. Te so obljubile tudi iranske oborožene sile.

Po navedbah izraelskih sil je proti Izraelu nato poletelo okoli sto iranskih dronov. Prve drone so že prestregli zunaj meja Izraela. V Jordaniji, ki ga morajo na poti do Izraela prečkati iranski droni, se oglašajo sirene. Oblasti so prebivalce vzhodne soseda Izraela pozvali, naj ostanejo doma.

V Teheranu so prepričani, da svet zdaj bolje razume iransko vztrajanje pri pravici do bogatenja urana, jedrske tehnologije in raketne moči, je sporočila iranska vlada. Izrael razume samo jezik moči, so prepričani. Zunanje ministrstvo pa je medtem mednarodno skupnost pozvalo k obsodbi izraelskih dejanj in izrazilo prepričanje, da so ZDA predhodno odobrile napad.

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer še v četrtek novinarjem v Beli hiši povedal, da si ne želi izraelskega napada na Iran, ker so blizu jedrskega dogovora. Kasneje pa je dejal, da do napada lahko vseeno pride. Po napadu je priznal, da so bile ZDA vnaprej seznanjene z izraelskimi načrti. Ob tem je zatrdil, da ZDA pri tej vojaški akciji niso sodelovale. Do napada je prišlo v času, ko se Iran in ZDA pogajajo o novem jedrskem sporazumu.

Po besedah izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je bil napad usmerjen na glavni iranski objekt za bogatenje urana in jedrske znanstvenike, ki delajo na iranskem jedrskem programu. Zagrozil je, da bo Izrael nadaljeval napade, dokler bo potrebno.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je potrdila, da je bilo med tarčami napada poslopje Natanc, kjer Iran bogati uran. IAEA je v stiku z iranskimi oblastmi glede ravni sevanja, je na omrežju X pojasnil vodja agencije Rafael Grossi. Pri agenciji sicer zagotavljajo, da Iran po napadu ne beleži povišane stopnje sevanja.

Iz sveta se vrstijo odzivi na današnji obsežni izraelski napad na Iran. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres obsoja vsakršno eskalacijo na Bližnjem vzhodu ter tako Izrael kot Iran poziva k maksimalni zadržanosti, je sporočil njegov tiskovni predstavnik.

Evropa vse strani poziva k zadržanosti in umiritvi razmer, je v odzivu sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je poudarila, da so diplomatska prizadevanja zdaj nujna bolj kot kdajkoli prej. Podobnega mnenja so v Londonu, Parizu, Berlinu in v Natu. Neposredno so napad obsodile države v regiji.

Odnosi med Izraelom in Iranom so posebej zaostreni od začetka vojne v Gazi, v tem času sta se državi tudi nekajkrat medsebojno napadli. Izrael trenutno okupira Palestino, dele Libanona ter Sirije, občasno pa napada tudi Jemen.

Napad sledi četrtkovi odločitvi sveta guvernerjev IAEA, ki je ob nasprotovanju Kitajske in Rusije sprejel resolucijo, v kateri obsoja Iran zaradi neizpolnjevanja obveznosti. V resoluciji, ki so jo pripravile ZDA, Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija, so poudarili, da IAEA ne more zagotoviti, da je iranski jedrski program izključno miroljuben, zaradi česar se pojavljajo vprašanja, ki so v pristojnosti Varnostnega sveta Združenih narodov, ki lahko pripravi sankcije.