Tričlanski sodni senat je večinsko presodil, da tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma in ga je zato oprostilo v vseh devetih točkah obtožnice, je povedal predsedujoči sodnemu senatu Jean Claude Antonetti. Dodal je, da je 61-letni Šešelj sedaj svoboden človek.
Tožilstvo je zahtevalo 28 let zapora. Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je ocenil, da bodo žrtve zločinov med vojnami na Balkanu razočarane in napovedal, da bo tožilstvo pozorno preučilo, ali obstaja podlaga za pritožbo.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je prvič v svoji zgodovini sodbo izreklo v odsotnosti obtoženca, saj se Šešelj ni hotel vrniti v Haag na izrek sodbe, potem ko so ga zaradi slabega zdravja novembra 2014 izpustili.
V Beogradu je v odzivu zatrdil, da je od vsega začetka vedel, da mu ne bodo mogli dokazati nobenega zločina in da je takšna sodba edina možna. Ideja velike Srbije je nesmrtna, je dejal ter napovedal, da bo od sodišča zahteval 14 milijonov evrov odškodnine, ker je v haaškem priporu preživel več kot 12 let. To mu po mnenju poznavalcev sicer ne bo uspelo, saj je doslej ni dobil še noben haaški obtoženec.
Sodni senat je večinsko razsodil - v večini točk je imela nasprotno mnenje italijanska sodnica Flavia Lattanzi -, da ni obstajala skupinska zločinska pobuda pod vodstvom bivšega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, katere cilj je bilo z etničnim čiščenjem nesrbskega prebivalstva iz delov Hrvaške, BiH in Vojvodine oblikovati veliko Srbijo.
"Cilj je bila obramba Srbov in ohranitev Jugoslavije in ne zločini," je povedal francoski sodnik Antonetti. Večina članov sodnega senata je namreč tudi presodila, da je bil projekt oblikovanja velike Srbije političen in ne vojaški oziroma zločinski.
Razsodilo je tudi, da tožilstvo ni dokazalo vzročno-posledične povezave med hujskaškimi govori Šešlja v hrvaškem Vukovarju, Malem Zvorniku v BiH ter vasi Hrtkovci v Vojvodini proti Hrvatom oziroma Bošnjakom z zločini, ki so bili tam storjeni.
Tudi napotitev prostovoljcev Šešljeva stranke SRS iz Srbije v vojne na Hrvaškem in v BiH, ki jih je rekrutiral tudi Šešelj, ni imela značaja zločina, so presodili, saj jim Šešelj ni bil hierarhično nadrejen, ko so sodelovali v vojaških operacijah Vojske Jugoslavije in vojske Republike srbske.
Na Hrvaškem in v BiH so se na oprostilno sodbo odzvali z ogorčenjem.
Hrvaški premier Tihomir Orešković jo je označil za sramotno in poraz haaškega tožilstva. "Danes sem v Vukovarju, v katerem je Šešelj delal zlo, nikoli pa se ni pokesal. Zažigal je zastave Hrvaške in EU. Žal je haaško sodišče povedalo svoje. Upam, da se bo tudi Srbija odzvala ter da bomo videli prave odločitve in obnašanje naših sosedov," je dejal Orešković, ki je v Vukovarju obiskal spominsko območje na Ovčari, kjer so srbski vojaki zagrešili množične zločine proti Hrvatom.
Zgroženost je izrazil tudi prvi podpredsednik hrvaške vlade Tomislav Karamarko, ki se je na Plitvicah udeležil spominske slovesnosti ob 25. obletnici umora prvega hrvaškega policista med vojno na Hrvaškem. Hrvaški zunanji minister Miro Kovač je ocenil, da je sodba žaljiva in šokantna za vse žrtve agresivne velikosrbske politike ter uničujoča za proces sprave med ljudmi in državami.
V saborskem odboru za veterane so zahtevali sklic izredne seje sabora.
Predsednik sveta ministrov BiH Denis Zvizdić je dejal, da ne more razumeti, "da je nekdo, ki je dokazano sodeloval v agresiji na BiH, osvobojen".
"Šokirana sem. Čestitam haaškemu sodišču, ker je ponovno osvobodilo Srbijo odgovornosti," se je odzvala predsednica združenja Matere enklav Srebrenice in Žepe Munira Subašić. Izrazila je upanje, da bo pritožbeni senat spremenil sodbo, sicer bodo žrtve postali zločinci, zločinci pa žrtve.
Srbski predsednik Tomislav Nikolić, ki je bil sicer vrsto let Šešljev politični sopotnik v SRS, nato pa z "odpadniki" osnoval novo, zdaj vladajočo Srbsko napredno stranko, je dejal, da je do sodbe "indiferenten".
Srbski premier Aleksandar Vučić je odziv napovedal za petek po seji vlade, ko se bo odzval tudi na sodbo bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću, ki je bil pred tednom dni v Haagu zaradi genocida in vojnih zločinov med vojno v BiH obsojen na 40 let zapora.
Predsednik srbske entitete v BiH Republike srbske Milorad Dodik je ocenil, da je oprostilna sodba dokaz, da je haaško tožilstvo vodilo neutemeljen in politični proces.
Da je oprostilna sodba v vseh točkah obtožnice presenečenje, pa je za STA ocenil diplomat in strokovnjak za Balkan Borut Šuklje, med drugim zaradi njegove vloge v krvavih jugoslovanskih vojnah. Ocenil je, da bo Šešljeva stranka na aprilskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji "sedaj očitno prišla v parlament z vsemi posledicami".
Da je haaško sodišče prvič razsodilo, da je bila ideja velike Srbije politična in ne zločinska, bo po njegovi oceni moralo dati nov pogled tudi na vse dogovore med bivšim srbskim in hrvaškim predsednikom Slobodanom Miloševićem in Franjom Tuđmanom v Karađorđevu in Tikvešu o delitvi BiH in o t.i. humanem preseljevanju prebivalstva.
Pravni zastopnik Srbije v Haagu Saša Obradović pa je izrazil zadovoljstvo, da so bila sprejeta srbska stališča, da "politične ideje niso a priori kriminalne". To je Srbija zagovarjala tudi pred Meddržavnim sodiščem v medsebojnih tožbah za genocid.