Tožilec Mathias Marcusen je tretji, zadnji dan sklepne izjave tožilstva, sodnike pozval, naj Šešlja spoznajo za krivega po vseh devetih točkah obtožnice, ki ga bremenijo zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, ker je dokazano kriv za težke zločine "tako po obsegu kot njihovi gnusni naravi".
"Njegova protipravna ravnanja so dramatično spremenila etnično sestavo občin, ki si jih je vzel za tarčo," je poudaril tožilec in izpostavil, da je šlo za večnacionalne skupnosti, ki so postale srbske, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Šešljevi zločini zaslužijo kazen, ki ustreza njihovi teži, olajševalnih okoliščin pa ni, je poudaril tožilec. Kot je dodal, olajševalna okoliščina ni niti to, da se je Šešelj leta 2003 sodišču prostovoljno predal, saj je moral to storiti v skladu z zakoni. "Še več, njegovega obnašanja v priporu in na sodišču ne moremo obravnavati kot olajševalno okoliščino," je dejal Marcusen in izpostavil, da je Šešelj sojenje uporabil za politične govore.
Obtožnica Šešlja bremeni "sovražnega govora in propagande sovraštva", načrtovanja, ukazovanja in vzpodbujanja pri načrtovanju ali izvrševanju pregona Hrvatov, Bošnjakov in drugih nesrbskih civilistov v okviru združenega zločinskega dejanja, katerega cilj je bila vzpostavitev Velike Srbije. Obtožen je, da je v okviru tega cilja novačil prostovoljce Srbske radikalne stranke, jih indoktriniral s sovraštvom do Nesrbov, organiziral ter poslal na bojišča.
Tožilstvo je sicer zadnji dan sklepne izjave posvetilo pregonu Hrvatov v Vojvodini. Kot je poudarilo, so na sojenju dokazali, da je Šešelj sodeloval in vzpodbujal pregon Hrvatov iz vasi Hrtkovci v Vojvodini. V govoru na mitingu v tej večinsko hrvaški vasi je 6. maja 1992 pozval k pogromu Hrvatov in jim zagrozil, da jih bodo do meje s Hrvaško prepeljali z avtobusi, če ne bodo sami odšli. Označil jih je za ustaše in dejal, da zanje ni prostora v vasi.
Kot je poudarila tožilka Lisa Biersay, so Šešelj in njegovi sodelavci na mitingu načrtno ustvarili vzdušje strahu s predvajanjem nacionalistične glasbe in oboroženimi ljudmi v črnih četniških uniformah ter prihodom množice srbskih beguncev s Hrvaške, ki so Hrvatom delili naslove zapuščenih srbskih hiš na Hrvaškem. Po tem mitingu so Hrvati iz vasi množično odšli, nato pa so jo preimenovali Srbislavce, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Šešelj, ki mu v Haagu sodijo od novembra 2007, se v haaških zaporih nahaja od svoje predaje sodišču leta 2003. Od takrat je bil zaradi nespoštovanja sodišča, ker je v svojih knjigah objavljal podatke o zaščitenih pričah, obsojen že dvakrat - na 15 in 18 mesecev zapora, eno sojenje pa še poteka.
Šešelj, ki se brani sam, bo sklepno izjavo podal od 12. do 15. marca.