Okoli pol enih je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk prekinil že več kot osemnajsturno zasedanje in sporočil, da bodo nadaljevali v torek ob 11. uri.
Voditelji so tako od nedelje popoldne že v drugem poskusu v desetih dneh znova zaman poskušali doseči kompromis o svežnju položajev, ki vključuje predsednike Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske centralne banke ter visoki zunanjepolitični položaj.
Vrh že primerjajo z iskanjem dogovora o tretjem programu pomoči Grčiji julija 2015, ki se je začel ob 16. uri popoldne in je trajal do okoli 9. ure zjutraj, in celo s pogajanji o pogodbi iz Nice, ki so trajala več dni.
Nemška kanclerka Angela Merkel je po spodletelem poskusu ocenila, da je z dobro voljo kompromis še mogoče doseči do sredinega glasovanja o predsedniku Evropskega parlamenta. Neuspešne maratonske pogovore je komentirala z besedami, da je treba povezati več koncev, kar pač traja, ker ciljajo na čim širši konsenz.
Voditelji po njenih besedah še niso glasovali o kandidatu za predsednika Evropske komisije, ker je bilo jasno, da ni potrebne večine za predvidenega kandidata, nizozemskega socialista Fransa Timmermansa.
Izpostavila je tudi, da ni dobro, če bi imeli le šibko večino 65,1 odstotka prebivalstva ali če bi preglasovali višegrajsko četverico ali Italijo, saj ne želijo nepremostljivih napetosti v prihodnjih petih letih, ko bo potrebno sodelovanje.
Kandidat za šefa komisije potrebuje podporo 72 odstotkov članic in 65 odstotkov prebivalstva EU ter absolutno večino v Evropskem parlamentu.
Ponovila je tudi vztrajanje pri konceptu spitzenkandidatov, po katerem naj bi šef komisije postal eden od vodilnih kandidatov glavnih evropskih strank za volitve.
Najti je treba kompromis, pri katerem bodo na koncu prednosti pretehtale slabosti. Potrebujejo premor, morda bodo tako našli potreben navdih, je še izpostavila Merklova, ki se je zdela na novinarski konferenci po koncu maratonskih pogajanj precej dobro razpoložena.
Neuradno sicer v Bruslju poročajo o kaosu in nezadovoljstvu z vodenjem pogajanj, za katera je sicer zadolžen Tusk.
Temeljni problem naj bi bila konservativna družina EPP, ki se je uprla kompromisu iz Osake, ki naj bi ga bila ob robu vrha skupine G20 skovala Merklova s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nekaterimi drugimi voditelji.
Macron je bil danes po spodletelih maratonskih pogajanjih kritičen, da ustvarjajo voditelji s tem slabo podobo "neresne Evrope".
Dogovor iz Osake, imenovan tudi suši kompromis, naj bi predvideval, da šef komisije postane Timmermans, da postane vodilni kandidat desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber predsednik parlamenta za poln petletni mandat ter da liberalci dobijo položaj predsednika Evropskega sveta, EPP pa še visoki zunanjepolitični položaj. Odločitev o predsedniku ECB naj bi preložili na pozneje.
A preostali konservativni voditelji so se ob prihodu na vrh kompromisu Merklove uprli in poudarili, da ne podpirajo Timmermansove kandidature za šefa komisije. Nizozemec sicer že pred tem ni užival podpore višegrajske četverice in Italije.
Proti koncu zasedanja naj bi bil na mizi nekoliko spremenjen dogovor iz Osake, ki naj bi predvideval, da predsednik komisije postane Timmermans ter da se mandat predsednika Evropskega parlamenta razdeli med Webra in liberalca Guyja Verhofstadta.
Ta scenarij naj bi predvideval tudi, da postane predsednica Evropskega sveta Bolgarka Kristalina Georgieva iz vrst EPP ter da liberalci dobijo še visoki zunanjepolitični položaj in prvi podpredsedniški položaj v komisiji, za katera naj bi bila v igri Margrethe Vestager in Charles Michel, pri čemer ni bilo jasno, kdo bi dobil kateri položaj.
A tudi v tem primeru naj bi kandidaturi Timmermansa za predsednika komisije po neuradnih informacijah vsaj na neki točki nasprotovale višegrajska četverica, Italija ter Hrvaška, Latvija, Irska in Romunija.
Neuradno se tudi omenja, da si želi eden od konservativnih upornikov, hrvaški premier Andrej Plenković, na vsak način zagotoviti enega od vodilnih položajev, kar naj bi oteževalo prizadevanja za zagotovitev štirih ravnotežij.
Pri odločanju o vodilnih položajih je namreč treba poleg političnega upoštevati še geografsko, demografsko in spolno ravnotežje.
Plenković je sicer ob odhodu dejal, da njegovo nasprotovanje Timmermansu ni nič osebnega, temveč politična odločitev stranke po zavrnitvi njihovega vodilnega kandidata Manfreda Webra. "Nihče ne more z gotovostjo reči, kaj se bo zgodilo jutri," je še dejal.
Slovenski premier Marjan Šarec, ki je v nedeljo ob prihodu na vrh ocenil, da je Timmermans dober kandidat za šefa komisije, sicer pa podpira tudi liberalko Vestagerjevo, je po neuradnih informacijah sedaj odpotoval v Slovenijo, v torek pa se vrne v Bruselj.
Slovenija naj bi po neuradnih navedbah nasprotovala temu, da bi katerega od vodilnih položajev zasedel Plenković. Hrvaški premier prav tako naj ne bi užival podpore držav Beneluksa in Francije.