Michel je dejal, da demokrata Bidna, ki bo danes prisegel na položaj 46. predsednika ZDA, vabi, da se udeleži izrednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, ki bi lahko potekalo vzporedno z vrhom Nata, saj je "nova agenda za Evropo in za ZDA, ki jo želimo dati na mizo, ambiciozna".
Datum vrha zveze Nato, ki se ga bo udeležil Biden, še ni določen in bo odvisen od razvoja pandemije covida-19. Michel se je v torek zvečer z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom pogovarjal o možnostih, da bi zasedanje EU organizirali ob istem času kot vrh Nata, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je danes v Evropskem parlamentu, ki je razpravljal o prihodnjih odnosih med EU in ZDA, poudarila, da ima Evropa po "dolgih štirih letih" predsedovanja Donalda Trumpa v Beli hiši znova prijatelja.
"Današnji dan prinaša dobre novice: ZDA so se vrnile in Evropa je pripravljena s staro partnerico obnoviti zaupanje, da bi vdahnili novo življenje našemu dragocenemu zavezništvu," je dodala. Današnjo inavguracijo v Washingtonu je izpostavila kot dokaz odpornosti ameriške demokracije.
Tudi Michel je ocenil, da pomeni inavguracija Bidna priložnost za "pomladitev transantlantskih odnosov, ki so močno trpeli v zadnjih štirih letih". Na prvi dan mandata Bidna je nanj naslovil predlog, da EU in ZDA skupaj "zgradita nov temeljni pakt" o odnosih. "Za močnejšo Evropo, za močnejšo Ameriko. Za boljši svet," je poudaril Michel.
Znova je potrdil strateški pomen tesnih odnosov EU in ZDA. "Delimo si vrednote, skupne interese, kulturne in zgodovinske vezi ter geopolitično realnost," je dejal.
Meni, da bi se morali EU in ZDA osredotočiti na prednostne naloge, ki so okrepitev multilateralnega sodelovanja, boj proti covidu-19, spopadanje s podnebnimi spremembami, obnova gospodarstev, zagotavljanje pravične trgovine in spodbujanje digitalne transformacije. EU in ZDA morata združiti moči za zagotavljanje varnosti in miru, je dejal Michel. Zaveda se, da vse to ne bo lahko in da so med EU in ZDA razlike, ki ne bodo čudežno izginile, a je prepričan, da je skupaj to mogoče.
Izpostavil je, da se zdi, da so se ZDA spremenile, prav tako se je spremenil pogled Evrope in ostalega sveta nanjo. Spremeniti se mora tudi pogled ZDA na EU, je dejal, a poudaril, da strani še vedno veliko več združuje kot deli.
Dogodki 6. januarja, ko so privrženci sedanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa v Washingtonu vdrli v Kapitol, pa so pokazali, da imamo še en skupen poseben izziv - zaščito demokracije in vladavine prava, je izpostavil Michel.
Dogodke 6. januarja je označil za "lekcijo vsem nam" in opozorilo, da imamo v naših dobro uveljavljenih demokracijah vladavino prava in demokracijo prepogosto za samoumevne. "Zaščita demokracije zahteva stalno pozornost in stalno delo na krepitvi socialne kohezije. To velja v ZDA in tudi v Evropi," je dejal.
Ursula von der Leyen pa je opozorila, da so milijoni Američanov glasovali za Trumpa in da se jih je več sto udeležilo omenjenega vdora v Kapitol. "Predsednik Trump bo morda zgodovina v nekaj urah, a podporniki ostajajo. Na volitvah je za Trumpa glasovalo več kot 70 milijonov ljudi," je opozorila.
Glede vdora v Kapitol pa je dejala, da se to zgodi, ko se besede udejanjijo, "ko sovražni govor in lažne novice postanejo realna grožnja demokraciji". Opozorila je, da tudi v EU nismo imuni na ta fenomen. Meni, da bi morali biti v Evropi pozorni na ljudi, ki sledijo nebrzdanim teorijam zarote, ki so pogosto mešanica povsem absurdnih fantazij.