Ob tem Turčija sporoča, da njeno zavezništvo z Rusijo ni alternativa turškim odnosom s članicami zavezništva Nato, čigar članica je od leta 1952. Zahodne države so zaradi turškega zavezništva z Iranom in Rusijo glede Sirije sicer nemirne.
Macron je po napadu na Sirijo za francosko televizijo dejal, da so z napadom uspeli razdreti turško-rusko zavezništvo. "Z napadi smo razdrli odnos med državama, saj je Turčija kemični napad v sirski Dumi obsodila in podprla naš napad na sirski režim," je dejal Macron.
Čeprav je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan sobotni ameriško-britansko-francoski napad na Sirijo podprl, je turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu danes Macrona opozoril, da je situacijo napačno ocenil. Ob tem je dodal, da Ankara od Macrona pričakuje "resnejše" izjave, ki bodo primerne za predsednika države.
"Mislimo drugače kot Rusi, vendar naši odnosi z njimi niso tako krhki, da bi jih francoski predsednik lahko razdrl," je na tiskovni konferenci z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom dejal Cavusoglu.
Na Macronove izjave se je odzval tudi podpredsednik turške vlade Bekir Bozdag, ki je dejal, da turška politika do Sirije ni "politika biti na isti strani ali nasprotovati drugi državi". K zaostritvi odnosov med Ankaro in Parizom je dodatno pripomogla tudi ponudba Francije za mediacijo med Turčijo in Kurdi, kar je Erdogan ostro zavrnil.
Erdogan je sicer 4. aprila v Ankari gostil ruskega predsednika Vladimirja Putina in iranskega predsednika Hasana Rohanija na vrhu o Siriji. V skupni izjavi so se zavzeli za trajno prekinitev ognja v tej nemirni arabski državi.
Rusija in Iran sta glavna zaveznika sirskega predsednika Bašarja al Assada. Njuna vojaška prisotnost v Siriji naj bi bila namenjena pomagati režimu, da ostane na oblasti, navaja AFP.