Tako dober rezultat nacionalistov ni presenečenje, saj so zagovorniki večje avtonomije združili moči s podporniki neodvisnosti in v prvem krogu pred tednom dni zbrali 45,4 odstotka glasov.
Udeležba na nedeljskem drugem krogu volitev je bila 52,6 odstotka.
Zahteve nacionalistov po večji avtonomiji bodo zdaj dobile večjo težo, je pa Simeoni jasno povedal, da neodvisnosti ne bodo zahtevali še tako kmalu. "Korzika ni Katalonija," je nedavno zapisal za časnik Le Monde. Namesto tega bodo poskušali doseči dogovor o avtonomiji v treh letih, njegovo uveljavitev pa v desetih.
Prav tako bodo zahtevali priznanje korziškega jezika, ki je podoben italijanščini, kot uradnega jezika in amnestijo za zapornike, povezane z radikalno Korziško nacionalno osvobodilno fronto (FLNC).
Zmerni nacionalisti so postali pomembna politična sila na otoku s 330.000 prebivalci, še posebej od leta 2014, ko je FLNC položila orožje.
Simeoni in njegov zaveznik Jean-Guy Talamoni od leta 2015 vodita regionalno vlado in skupščino.
Kako bo Pariz odgovoril na zahteve nacionalistov, ostaja neznanka. Simeoni se je pritoževal, da predsednik Emmanuel Macron nima posluha za njihove težnje.
Francoski premier Edouard Philippe je zmagovalcem volitev poslal čestitke in dodal, da se je pripravljen sestati z njimi, ko bo nova otoška skupščina vzpostavljena.
