Trumpove obsodbe so v poresničnem svetu sodobnosti postale medalje za zasluge, pripadniki gibanja MAGA (angleška kratica gesla Naredimo Ameriko spet veliko) jih razumejo kot dokaze, da je trdovratni borec proti establišmentu, omrežju moči, ki ga krivijo za svoje težave, in ki naj bi sistematično napadal staronovega predsednika. Pri tem so pripravljeni spregledati, da politik, ki se na vse pretege predstavlja kot zagovornik, celo borec za pozabljeni delavski razred, okoli sebe zbira krožek milijarderjev.

Po volitvah se je začelo množično romanje najbolj vplivnih ljudi z Wall Streeta, Silicijeve doline, celo iz medijev v Mar-a-Lago, da so pokleknili pred novim voditeljem Amerike. Hkrati na spisku imen, ki bodo tako ali drugače oblikovala novo vladno politiko ZDA, še nikoli ni bilo toliko tako bogatih oseb.

Po štetju časnika US News je vrednost premoženja neposrednih članov vlade slabih dvanajst milijard dolarjev, če dodamo še vplivne »svetovalce«, naraste krepko čez 400 milijard, več kot na leto ustvari celotna Danska. Ali še 174 držav za njo. Robert Reich, nekdanji minister za delo v prvi vladi Billa Clintona, trdi, da je cilj nove Trumpove vladavine »nadaljnja konsolidacija bogastva in moči v rokah oligarhov«.

Posebno mesto so si izborili lastniki, voditelji in vlagatelji v tehnološka podjetja, saj imajo izjemno močan vpliv na novega predsednika. Po poročanju New York Timesa je Trump teden po volilni zmagi na Floridi zbral svoje glavne svetovalce, da bi začrtali oblikovanje nove vlade. Na sestanek je prišel v družbi Muska, šefa vrste podjetij, na čelu z avtomobilskim Tesla, in Larryja Ellisona, soustanovitelja Oracla, ter zbranim navrgel: »Pripeljal sem dva najbogatejša človeka na svetu. Kaj pa vi?«

Milijarderji in milijonarji Silicijeve doline so bili ne samo vpleteni v odločanje, kdo bo sedel v vladi, ampak so sodelovali pri pogovorih s kandidati. Kar pomeni, da smo priča potencialno največjemu konfliktu interesov v sodobni ameriški zgodovini. Zanimivo bo opazovati odločitve nove vlade pri oblikovanju davčne politike ali nadzora nad umetno inteligenco.

Hkrati je to odraz zanimivega zasuka posadke iz Silicijeve doline, saj je nekoč veljala za demokratično trdnjavo. Toda nova generacija tehnoloških voditeljev vse bolj pogosto prevzema močno desničarsko ideologijo in v njej vidi priložnost, da oklesti državni nadzor nad svojimi podjetji.

Milijonska vstopnica

Tudi tisti, ki niso v ozkem krogu predsednika, si skušajo na vse kriplje pridobiti njegovo naklonjenost. Jeff Bezos, ustanovitelj spletnega trgovca Amazona in lastnik časnika Washington Post, ni več odločen, da se bo boril proti temačnosti tako kot v prvem mandatu Trumpa, ampak je svojim urednikom preprečil podporo njegove demokratske protikandidatke. Časnik je poslej na poti v razsulo, naročnino je odpovedalo več kot 300.000 bralcev, najbolj vidni novinarji množično odhajajo h konkurenci, preostali pišejo peticije Bezosu, naj reši dnevnik, ki se vse bolj utaplja v rdečih številkah in začenja z odpuščanji.

Profimedia

Toda milijarder ne sliši klicev na pomoč, sredi decembra je v Mar-a-Lagu večerjal s Trumpom, mu podaril milijon dolarjev za izvedbo današnje prisege in napovedal, da je »zelo optimističen« do dela nove vlade, s katero želi sodelovati pri klestenju predpisov in pravil. Amazon je hkrati odštel 40 milijonov dolarjev za dokumentarni film o Melanii Trump. Pogled v »ozadje njenega življenja« bo gotovo temeljit, saj je prva dama ena od izvršnih producentk dokumentarca.

Maga pretvorbe se je lotil tudi Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka in direktor podjetja Meta, enega od ameriških tehnoloških velikanov, čeprav se je prej leta otepal povezav s politiko. Odšel je na obvezno romanje v Mar-a-Lago in ne samo podaril milijon dolarjev v Trumpov sklad za izvedbo slovesne prisege, ampak postal eden od štirih gostiteljev večernega sprejema, skupaj z radodarno republikansko donatorko Miriam Adelson, večinsko lastnico moštva Dallas Mavericks Luke Dončića.

K srcu si je vzel Trumpovo kritiko tehnoloških podjetij, da naj bi cenzurirala konservativna stališča in napovedal obsežne spremembe politik moderiranja vsebine. Tako ne bodo več nadzirali nekaterih vrst sovražnega govora, prav tako bodo prenehali preverjati dejstva. Zuckerberg, ki je začel govoriti o pomenu »moške energije«, je priložnost izkoristil za napoved o odpuščanju več tisoč zaposlenih, prilizovanje predsedniku pa je tako temeljito, da je v upravni odbor Mete imenoval Trumpovega tesnega prijatelja Dano Whita, direktorja podjetja Ultimate Fighting Championship, ki prireja tekmovanja v borilnih veščinah.

Protislovni ideolog

Sociologinja Brooke Harrington z univerze Darthmouth se ukvarja s preučevanjem ultrapremožnih, bogato tehnološko bratovščino pa imenuje broligarhija. Druži jih dvom o tradicionalnih institucijah, vizija v inovacije brez državnih omejitev ali nadzora. Čeprav precej manj viden od prej naštetih je eden najbolj vplivnih v njej kontroverzni Peter Thiel, soustanovitelj podjetja za spletna plačila PayPal in vlagatelj v tehnološka podjetja.

Zaznamuje ga zbirka ironij in protislovij – je istospolno usmerjen republikanec, strastni zagovornik osebne svobode, ki trdi, da »svoboda in demokracija nista združljivi«, hkrati prek podjetja Palantir Pentagonu in policijam prodaja programsko opremo za nadzor. Je milijarder iz Silicijeve doline, ki se norčuje iz naprednjaštva Zahodne obale, zagovornik ustvarjanja plavajočih skupnosti v oceanih, v katerih bi se izognili nadzoru nacionalnih vlad, a je pred osmimi leti med redkimi v tehnološkem svetu glasno podprl Trumpovo nacionalistično kampanjo.

V Belo hišo je spravil svojega dolgoletnega varovanca J. D. Vancea, ki se je koval v njegovih finančnih skladih, bil nekaj časa oster kritik Trumpa, potem s Thielovo spodbudo postal njegov zvesti privrženec, pomagal mu je do položaja senatorja Ohaia, sedaj je podpredsednik v času, ko državo vodi 78-letni preobilen ljubitelj hitre prehrane.

Thiel lani ni daroval Trumpovi – ali katerikoli drugi – kampanji, a je praznino več kot zapolnil drug milijarder iz njegovega kroga. Musk je z več kot četrt milijarde dolarjev izdatno podprl republikansko stran in se za nekaj časa celo preselil v Pensilvanijo, kjer je potekala osrednja bitka volitev.

Profimedia

Daleč najbogatejši zemljan se dolga leta ni pretirano ukvarjal s politiko, denar je dajal obema političnima poloma. Zanj pravijo, da ni maral preživljati časa s politiki in ni želel neposredno vplivati na politiko, vsaj v tradicionalnem smislu ne. A hkrati naj bi nekoč šest ur čakal v vrsti, da je lahko stisnil roko prvemu temnopoltemu predsedniku Baracku Obami. Še 2017 je Trumpa označil za »prevaranta« in »enega najboljših nakladačev na svetu«.

Sociologinja Brooke Harrington z univerze Darthmouth se ukvarja s preučevanjem ultrapremožnih, bogato tehnološko bratovščino pa imenuje broligarhija. Druži jih dvom o tradicionalne institucije, vizija v inovacije brez državnih omejitev ali nadzora.

V letih po volitvah 2020 pa se je začel nenaden zasuk proti trdi desnici, z njim pa vse bolj bogate donacije politikom s tovrstno usmeritvijo. Ni jasno, koliko so nanj vplivali Thielovi pogledi, a njune skupne korenine segajo v PayPal, ustanovitelji so ga za poldrugo milijardo dolarjev prodali družbi za spletne dražbe eBay, denar pa je bile seme za njihove nadaljnje podvige.

Thiel je bil eden od prvih vlagateljev v Facebook, Musk je začel graditi rakete in električne avtomobile, drugi so zagnali izjemno uspešne spletne projekte, kot so Youtube, Yelp, LinkedIn. Novinar časnika Fortune Jeffrey O’Brien jim je dal vzdevek PayPal mafija, po njegovih besedah so »klicali drug drugega, ko so potrebovali denar ali nasvet«.

Demonsko razpoloženje

Dosežki južnoafriškega-kanadskega-ameriškega milijarderja kot vodje vrste pionirskih inženirskih podjetij so neprekosljivi. SpaceX je ne samo izjemno pocenil polete v vesolje, njihove rakete, ki z eleganco ognjenega baleta pristajajo na ploščadi, so prinesle skokovit tehnološki napredek, danes pa v vesolje ponesejo 80 odstotkov vsega tovora. Podjetje Tesla je do takrat obrobno tehnologijo električnih avtomobilov spremenilo v bližnjo prihodnost in zamajalo dosedanje avtomobilske velikane, ki so prepozno razumeli, kako hitro se dogaja sprememba.

Uspeh ni prišel nemudoma, obe podjetji sta leta izgubljali denar, 2009 je Teslo pred propadom rešil Daimler, ki je v podjetje vložil 50 milijonov dolarjev. Leto poprej je poldrugo milijardo dolarjev vredna pogodba z ameriško vesoljsko agencijo Naso prinesla zagon za SpaceX. Ta sedaj upravlja mrežo satelitov Starlink, ki omogočajo dostop do interneta po vsem svetu. Podružnica Tesla Energy gradi solarne panele in baterije za domove ter za velikanske hranilnike energije.

V avtomobilskem velikanu nastajajo humanoidni roboti Optimus, po napovedih naj bi jih prihodnje leto zgradili sto tisoč. V Memphisu deluje Colossus, eden največjih sistemov za učenje umetne inteligence, ki so ga namesto v nekaj letih zgradili v pičlih štirih mesecih. Zagonsko podjetje Neuralink razvija naprave, vgrajene v človeško telo, s katerimi želijo možgane neposredno povezali z računalniki.

Ko je Musk v času prvega razcveta interneta svoje prvo podjetje Zip2, spletni oglasnik za časopisne založnike, prodal za 300 milijonov dolarjev, ga je časnik Salon označil za »naslednje veliko ime Silicijeve doline«, zraven pa so preroško zapisali: »Muska je njegov ego že spravil v težave in morda ga bo spet ...«

Njegova podjetja preveva maničen občutek nenehne nujnosti. Nasprotuje sindikatom, na vrhuncu pandemije kovida je delavce prisilil, da so se vrnili za tekoče trakove Tesle – približno 450 naj bi se jih nato okužilo – in na vsakem koraku krši njihove pravice. Njegovi lastni odvetniki o njem včasih govorijo kot o otroku. Časnik The Wall Street Journal je zapisal, da ima napade besa kot malčki.

Sloviti avtor Walter Isaacson, ki je dve leti nenehno spremljal Muska in pisal njegovo biografijo, jo je končal z besedami: »Včasih so veliki inovatorji kot tveganja željni moški otroci, ki se upirajo šolanju na kahlico. Lahko so lahkomiselni, srhljivi, včasih celo strupeni. Lahko so tudi nori. Dovolj nori, da mislijo, da lahko spremenijo svet.« Da je 53-letnik z morda največ moči na svetu, razen predsednikov s sprožilci za jedrsko orožje, kot neuravnovešen otrok, ni spodbudno sporočilo.

Isaacson je bil kasneje še veliko bolj jasen. Po njegovih besedah Muskovo vedenje niha skozi veliko različnih faz. »Lahko je razigran, celo zabaven, lahko je izjemno osredotočen na inženirsko delo, včasih pa zaide v nekakšno demonsko razpoloženje.« Musk zase pravi, da je verjetno bipolaren, čeprav mu nikoli niso postavili takšne diagnoze. V nastopu v oddaji Saturday Night Live je dejal, da je avtističen.

Profimedia

»Njegovo duševno zdravje ni zelo dobro, zgodijo se mu mentalni kolapsi, postane skoraj katatoničen,« trdi Isaacson. Tako naj bi 2018 ležal na tovarniških tleh, sodelavci pa niso mogli komunicirati z njim. »Včasih pozno ponoči zaide v temačno razpoloženje in začne pisati mračna, zarotniška in samouničujoča sporočila na x.« Ko je 2021 postal najbogatejši zemljan in ga je revija Time razglasila za osebnost leta, so zapisali, da je hkrati klovn, genij, spletni provokator, vizionar, industrialec, zabavljač, brezčutnež ... »To je človek, ki si želi rešiti naš planet in nam zagotoviti novega, da bi ga naselili.«

Ameriški astrofizik Neil deGrasse Tyson, ki razume reč ali dve o vesolju in planetih, je Muskovo obsedenost z Marsom označil za zanimivo, a precej nepraktično. »Če imaš tehnološke zmogljivosti in moč, da spremeniš Mars v Zemlji podoben planet, potem je velika verjetnost, da imaš tehnologijo za reševanje težav, ki pestijo Zemljo.«

Z glavo zmajuje tudi ob trditvah, da je odhod na Mars edina rešitev za človeštvo. Drži, da se bo Sonce razpihnilo v zvezdo rdečo orjakinjo, ki bo izžgala zemeljsko površino. Toda od tega nas loči še okoli štiri milijarde let, dovolj časa, da vmes rešimo nekaj bližnjih težav.

Malček s pištolo

Musk verjame, da padajoča rodnost ogroža civilizacijo in s svojo značilno neutrudnostjo skuša odvrniti takšno grožnjo. Z različnim ženskami je na svet tako ali drugače spravil že ducat otrok. In enega simbolično izgubil. Sin iz prvega zakona je spremenil spol in postal Vivian Jenna Wilson, ki je v zahtevi za spremembo imena zapisala – »ne želim biti na kakršen koli način povezana s svojim biološkim očetom«.

Profimedia

Musk je Isaacsonu dejal, da del krivde pripisuje njeni naprednjaški srednji šoli v Los Angelesu in »virusu prebudništva«, zato je sklenil, da se mu upre in kupi Twitter. Komik Stephen Colbert mu je pred devetimi leti dejal, da niha med superjunakom in superzlobnežem, nakup družbenega omrežja se zdi trenutek, ko se je odločil za slednjega. S Trumpom, ki mu je pomagal pri vrnitvi na oblast, sta postala rušilca mednarodne ureditve, kot jo poznamo v »zahodnem svetu«.

Trump zaveznike izziva z invazijami, Musk na v v preimenovanem tviterju izziva politike evropskih držav in skuša vplivati na tamkajšnje volivce, da se usmerijo k skrajni desnici. Britanski časnik Independent je zapisal, da je x v rokah Muska, »kot bi malčku dali nabito pištolo«.

Ameriška tehnološka novinarka Kara Swisher zabavlja, da je družbeno omrežje v imenu svobode izražanja spremenil v »naci porno bar«. Pri čemer je svoboda sveta le toliko časa, dokler mu to ustreza, v začetku tega leta je zaklenil račun britanske novinarke, ko je pisala o njem in njegovem pristašu s Fidžija z izjemno podobnim načinom izražanja.

Tehnološki milijarder te dni velja za enega najvplivnejših v Washingtonu in igra pomembno vlogo v Trumpovi administraciji. A hkrati že prihaja do vse globljih sporov z ideološkim krilom gibanja MAGA. Trumpov nekdanji strateg Steve Bannon, tako kot nekdanji šef tudi sam obsojenec, je za Muska dejal, da je »resnično zlobna oseba; to, da ga ustavim, je postala moja osebna zaveza«.

Zataknila sta se že pri vprašanju vstopnih vizumov za nadarjene posameznike. Ti so nujni za razcvet tehnoloških podjetij, MAGA nacionalisti bi jim vseeno prepovedali vstop. Sociologinja Brooke Harington meni, da Musk vidi predsednika kot naložbo, za njegovo zmago je porabil milijone dolarjev, »sedaj dela vse, kar lahko, da bi to izkoristil in povečal svojo moč«.

Mark Leibovich pri časniku The Atlantic pa je prepričan, da Musk ni alfa partner v razmerju. »Trump obožuje nove igrače, nove partnerje, še posebej ima rad, da ga vidijo z nekom, ki je bogatejši od njega, od vseh na svetu.« Vprašanje je, kako dolgo bo ostal koristen za novoizvoljenega predsednika. Morda je sreča v nesreči, da se krhko ravnotežje dveh vase zagledanih egocentrikov ne zdi dolgoročen pojav.