Omejevanje števila mandatov na področju lokalne samouprave je povsem nepotrebno, saj gre ravno zaradi kontinuitete vodenja občin za enega najbolj delujočih sistemov državi, so prepričani. Opozorili so še, da število kandidatov, ki so pripravljeni kandidirati za župana iz mandata v mandat pada. Na zadnjih volitvah je bil v eni tretjini občin samo en kandidat pripravljen zasesti mesto župana.
Pri tem se sprašujejo, zakaj se želi omejiti število mandatov samo za županske funkcije, saj "imamo v državi tudi druge voljene funkcionarje z enakim mandatnim obdobjem in z manj odgovornostmi, kot jih imajo župani". Župan, ki dobro opravlja svoje delo, je na volitvah nagrajen z glasovi volivk in volivcev, ki mu zaupajo vodenje občine, zato menijo, da mandatov ni smiselno omejiti.
"Če bodo poslanke in poslanci potrdili predlog zakona, se glede na situacijo zna zgoditi, da v kakšni občini sploh ne bo kandidata za župana. Mandat župana po ureditvi, ki velja v naši državi, traja zgolj štiri leta, zlasti večji projekti pa potrebujejo vsaj dva mandata za njihovo uresničitev," so še zapisali.
Da sta za izpeljavo konkretnih projektov največkrat potrebna več kot dva mandata, je na včerajšnji novinarski konferenci po zaključku srečanja med vlado in župani na Brdu pri Kranju izpostavil tudi predsednik vlade Robert Golob. Meni, da na občinskem oziroma na lokalnem nivoju omejitev števila mandatov ni smiselna. Zato je sam osebno, in verjame, da tudi stranka Svoboda, proti tem omejitvam ter jih, kot je zagotovil, ne bo podprl.
Proti zakonskim omejitvam mandatov se je kot bivši župan in kot član vlade izrazil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. "Sem za to, da se, tako kot se sedaj, mandati županov omejujejo z volitvami in naj jih omejujejo volivci," je dejal.
V Piratski stranki pa so v odzivu na stališče Združenja občin Slovenije zapisali, da lahko težavo s pomanjkanjem kandidatov neposredno povežejo ravno s preveliko akumulacijo moči obstoječih županov. "Iz mandata v mandat se število zainteresiranih kandidatov zmanjšuje ravno zato, ker morebitni protikandidati vedo, da imajo manjše možnosti za zmago in se za kandidaturo ne odločijo," so pojasnili.
Z omejitvijo mandatov želijo po njihovih navedbah doseči povečanje volilne udeležbe in povečanje števila kompetentnih kandidatov na županskih volitvah. Zakonski predlog sicer, kot so navedli, res predstavlja poseg v pasivno volilno pravico, torej pravico do kandidiranja, "a ta poseg je utemeljen in ni prekomeren". "Z ustavnega vidika gre za upravičen poseg, ki zasleduje legitimen cilj splošne javne koristi," so poudarili.
Ob tem so navedli, da želijo z omejitvijo mandatov zmanjšati tudi obseg samovoljnosti posameznih županov in vodstev občin. Zaradi praktično neobstoječega sistema razmejevanja veja oblasti na lokalnem nivoju namreč številne občine po njihovih navedbah ne posedujejo notranjih mehanizmov, skozi katere bi se lahko samoomejevalo sporne prakse, ki se jih je v zgodovini lokalne samouprave nabralo kar veliko.
"Govoriti o občinah kot o 'najbolje delujočem sistemu v državi' je zavajajoče in propagandistično. Združenje ne razpolaga z nikakršnimi kredibilnimi podatki, s katerimi bi trditve, da delujejo bolje kot drugi javni sistemi, podkrepilo," so še navedli v Piratski stranki.
Na pomanjkanje županskih kandidatov v nekaterih manjših občinah opozarjajo tudi v Stranki mladih - Zeleni Evrope, kjer zakonodajno pobudo načeloma podpirajo. Predlagajo, da omejitev velja zgolj v občinah, kjer o županu in občinskem svetu odloča nad 20.000 volilnih upravičencev, na manjše občine, kjer je volilnih upravičencev manj, pa naj se omejitev ne nanaša.
Pobudi Piratske stranke o zakonski omejitvi števila zaporednih mandatov županj in županov nasprotuje tudi interesna skupina lokalnih interesov državnega sveta, ki se pridružuje stališču Skupnosti občin Slovenije. Pobudo stranke so označili za "populistični predlog zunajparlamentarne stranke, ki si na ta način skuša pridobiti medijsko pozornost".
Prepričani so, da se pobuda razume kot pobuda nekoga, ki ne pozna ustroja delovanja lokalne samouprave. Hkrati so opozorili, da tovrstnega omejevanja števila zaporednih županskih mandatov večina primerljivih tujih pravnih ureditev ne pozna, če pa je že uveljavljena drugačna pravna ureditev lokalne samouprave, pa je hkrati z omejitvijo števila županskih mandatov določeno daljše obdobje trajanja mandata.
Župani so, poleg predsednika republike, edini funkcionarji, ki jih volivci izvolijo neposredno na demokratičnih volitvah in po sistemu absolutne večine, kar pomeni, da so izvoljeni v primeru večinske podpore volivcev, še poudarjajo. Menijo, da je pobuda zato poseg v aktivno volilno pravico in pasivno volilno pravico prebivalcev.
V Piratski stranki so prejšnji teden pojasnili, da so do izteka roka za zbiranje podpisov v podporo zakonodajni pobudi za omejitev županskih mandatov zbrali več kot 5000 podpisov. Ob tem so napovedali, da bodo podpise in predlog zakona v državni zbor vložili v dveh tednih, saj jim upravne enote še niso izročile vseh elektronskih podpisov.