Takšnemu ukrepanju je v svetu Evropske centralne banke (ECB) najbolj nasprotoval predsednik nemške centralne banke Bundesbank Jens Weidmann. Predsednik ECB Mario Draghi je po današnji seji povedal, da je odločitvi osrednje denarne ustanove območja evra nasprotoval en član sveta.
Draghi je spet zavrnil očitke, da gre za nedovoljeno financiranje držav, in odločitev utemeljeval s tem, da zaradi napetosti na finančnih trgih, povezanih z negotovostjo glede prihodnosti območja evra, denarna politika ECB ne more delovati normalno in enotno po vsem evrskem območju.
Prepričan je, da je ECB s tem dobila močan instrument, da učinkovito odgovori na te nevarne izzive in pri tem ohrani svojo neodvisnost.
Nujni pogoj za ukrepanje ECB bo, da se države v težavah najprej obrnejo na mehanizem za stabilnost evra, ki bi v zameno za izpolnjevanje strogih pogojev odkupoval njihove obveznice na primarnem trgu, torej neposredno od držav. ECB bo namreč ukrepala na sekundarnem trgu.
Pomoč s strani začasnega oziroma pozneje stalnega mehanizma za stabilnost evra bo vezana bodisi na poln program varčevalnih in reformnih ukrepov po zgledu Grčije, Irske ali Portugalske ali na okrepljeno pogojevanje za članice, ki so že izvedle številne reforme in javnofinančne ukrepe. ECB si bo prizadevala tudi za sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada pri oblikovanju in nadzoru teh programov.
ECB se bo za nakupe odločala, če se bo pokazala potreba in le dokler bodo države izpolnjevale pogoje. O začetku, trajanju in podrobnostih ukrepanja bo vsakokrat odločal svet ECB.
Količinske omejitve pri nakupovanju obveznic ne bo, ECB pa bo nakupovala obveznice z zapadlostjo od enega do treh let.