Revija Reporter
Slovenija

Draghi: Nekatere banke bodo morale na stresnih testih pasti

STA

24. okt. 2013 13:48 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Evropska centralna banka (ECB) bo v pregledu bank v območju evra, ki ga bo začela izvajati novembra, stroga, je poudaril predsednik ECB Mario Draghi. Če se bo želelo dokazati verodostojnost priprav ECB na prevzem polnih nadzornih pristojnosti v okviru enotnega bančnega nadzora, bodo morale nekatere banke na stresnih testih pasti, je dodal.

"Če morajo banke pasti na stresnih testih, pač morajo pasti. Tu ni nobenega dvoma," je v intervjuju za ameriško televizijo Bloomberg povedal Draghi.

Pregled sistemskih bank v območju evra je po njegovih besedah verodostojen, saj je njegov končni cilj ponovna vzpostavitev zaupanja zasebnega sektorja v zdravje bank in kakovost njihovih bilanc. "Končni cilj je, da bo zasebni sektor svoj denar vlagal v bančno industrijo," je zatrdil.

S tem je Draghi na nek način potrdil nedavne besede člana izvršilnega odbora ECB Jörga Asmussena, da ima območje evra tretjo in zadnjo možnost, da znova vzpostavi zaupanje, saj da zadnji dve izvedbi stresnih testov s strani Evropske bančne agencije (Eba) v tem smislu nista bili uspešni.

Prvi mož ECB je v sredo izrazil tudi prepričanje, da bodo vlade evrskih držav pripravljene zapolniti kapitalske luknje, razkrite v stresnih testih.

Glede na to, da bi lahko španske, italijanske in portugalske banke po navedbah Mednarodnega denarnega sklada v prihodnjih dveh letih z naslova posojil podjetjem zabeležile 250 milijard evrov izgub, kar predstavlja tretjino kapitala vseh bank v omenjenih državah, je Draghi priznal, da je mogoče pričakovati nekatere težave.

"Ni dvoma, da bo prišlo do zastojev," je dejal, hkrati pa dodal, da bo treba dokapitalizacije izvesti predvsem z zasebnim denarjem.

Kot je še izpostavil, so bančni nadzorniki v nekaterih evrskih državah zelo aktivni. Od bank zahtevajo oblikovanje večjega obsega rezervacij in jih pozivajo k nadaljevanju dokapitalizacijskih postopkov. "Zbrane so bile že pomembne vsote zasebnega kapitala, tako da ne začenjamo iz nič. Zagotovo pa gre za začetek nečesa novega," je še pojasnil.

ECB je v sredo sporočila, da bo novembra začela pregledovati banke v območju evra. Ocena se bo enovito uporabljala v vseh pomembnih bankah, ki predstavljajo približno 85 odstotkov bančnega sistema v območju evra.

V banki so navedli, da s tem začenjajo izvajati celovito oceno pred prevzemom vloge nadzornika bank v evrskem območju novembra prihodnje leto. Gre za t.i. prvi steber bančne unije.

Velike banke bodo tako morale prestati oceno tveganj, pregled kakovosti sredstev in obremenitveni test. ECB bo ob koncu 12-mesečnega obdobja pregledovanja agregatne rezultate razkrila na ravni držav in bank, skupaj s priporočili o nadzornih ukrepih.

Predsednica vlade Alenka Bratušek bo imela drevi ob robu vrha EU v Bruslju predvidoma dvostransko srečanje s predsednikom Evropske centralne banke (ECB) Mariom Draghijem.

Predsednica slovenske vlade in šef ECB naj bi se pogovarjala predvsem o poteku pregleda osmih slovenskih bank, ki naj bi bil končan konec novembra ali v decembru in ki bo pokazal, ali bo morala Slovenija zaprositi za finančno pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, ter o načrtovanem evropskem pregledu 130 sistemskih bank v območju evra.

Slovenska premierka bo v pogovorih z Draghijem predvidoma izpostavila pričakovanje, da trem sistemskim bankam, Novi Ljubljanski banki (NLB), Novi Kreditni banki stroškov.

Izid celotnega zdravstvenega pregleda osmih slovenskih bank se pričakuje konec novembra ali v decembru. Testi za največjo banko NLB so sicer po neuradnih navedbah že končani, a jih ne nameravajo razkriti, dokler ne bo končano celotno testiranje. Neuradno se omenja tudi, da ni izključiti možnosti še kakšne likvidacije v slovenskem bančnem sistemu.

Premierka se je pred zasedanjem voditeljem članic unije udeležila tudi vrha evropskih liberalcev (Alde), kar je bila priložnost za pogovor z evropskim komisarjem za gospodarske in denarne zadeve Ollijem Rehnom, članom družine evropskih liberalcev, o ukrepanju Slovenije na treh ključnih frontah - bančna sanacija, fiskalna konsolidacija in privatizacija.

Neuradno je sicer v Bruslju slišati napovedi, da lahko Slovenija na vrhu ta konec tedna v Bruslju pričakuje pozitiven odziv na izvajanje strukturnih reform in da je poročilo evropske misije, ki je v minulih tednih v Ljubljani preverjala ukrepanje za odpravo makroekonomskih neravnovesij, razmeroma pozitivno.

Tema pogovorov premierke ob robu vrha v Bruslju bo po pričakovanjih tudi slovenski proračun za prihodnji dve leti. V Bruslju zapletov glede davka na nepremičnine ne želijo komentirati, prav tako ne želijo komentirati strukture proračuna. Poudarjajo, da bodo predlog slovenskega in vseh drugih proračunov članic v območju evra ocenili sredi novembra.

Jasno pa je že, da Bruselj resnih kršitev v predlogu slovenskega proračuna ni zaznal. Če bi jih, bi namreč lahko v dveh tednih po prejetju proračunskega predloga, torej v primeru Slovenije do 15. oktobra, pozval k popravkom. Tega po navedbah virov pri Evropski komisiji niso storili ne v primeru Slovenije niti ni takega resnega opozorila pričakovati v primeru nobene druge članice.