uvodna Dobra karma

Danijel Šmid - Danny žrtev spletk zaradi slave. ...

luka mesec manca renko Svet24.si

Vplivni in zaljubljeni: pari med slovenskimi ...

masaza ajdovscina-pl Reporter.si

Kako do prostitutke v Ljubljani: mi smo jih našli...

zmago jelinčič Svet24.si

Zmago Jelinčič: "Janša je trojanski konj levih ...

Screenshot 2020-02-14 at 23.58.23 Necenzurirano

"Koliko iranskega denarja si dobil, gnida ...

Princ Harry Njena.si

Šok: Ubilo se je nekdanje dekle princa Harryja

anezi Njena.si

Anezi v šovu s skrivnim načrtom?

Svet

Nižja obrestna mera v Evropi pozitivno vplivala na rast trgov

Deli na:
Nižja obrestna mera v Evropi pozitivno vplivala na rast trgov

Foto: Reuters

Potem ko je ECB ta teden znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 0,5 odstotka, je predsednik ECB Mario Draghi zagotovil, da bo ECB storila vse kar je v njeni moči, da zagotovi finančno stabilnost in gospodarsko rast. Dodatno je omenil možnost ukrepa negativnih obrestnih mer, kar je povzročilo padec evra in rast delniških trgov.

Evropska centralna banka (ECB) je poleg znižanja ključne obrestne mere, ki je na rekordno nizki vrednosti, znižala tudi obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila za 50 bazičnih točk na en odstotek, medtem ko je obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita ostala nespremenjena na ničodstotni ravni.

Slovenija se je uspešno zadolžila v višini 3,5 milijarde ameriških dolarjev, kljub torkovem znižanju bonitetne ocene s strani bonitetne hiše Moody's. Po torkovi zaustavitvi avkcije, je bilo povpraševanje ob nadaljevanju v četrtek visoko, oddanih je bilo za 16 milijard dolarjev naročil.

Obrestna mera do dospetja ob izdaji je bila na petletno obveznico 4,95 odstotka, na desetletno pa šest odstotkov. Kasneje so zahtevani donosi zaradi uspešne nove zadolžitve upadli.

Prvič po letu 1996 pa se je v tem tednu zadolžilo podjetje Apple - izdalo je namreč za 17 milijard dolarjev obveznic. Sredstva pridobljena z izdajo obveznic bo podjetje uporabilo za odkup lastnih delnic na trgu in višjo dividendo. Cena delnice je v zadnjih dveh tednih narasla na 450 dolarjev z najnižje vrednosti v zadnjem letu pri 380 dolarjih na delnico.

Pregled makroekonomskih kazalcev:

Kljub praznično obarvanem tednu so bili objavljeni podatki o ocenah ameriškega, kitajskega in angleškega indeksa nabavnih menedžerjev (PMI), ki so pokazali, da gospodarstva po svetu nadaljujejo z upočasnjeno rastjo. Indeksi so spet negativno presenetili pričakovanja analitikov.

Pozitivno luč pa so pokazali podatki iz ZDA - aprila se je število zaposlenih povečalo za 165.000, kar je več od pričakovanj, stopnja brezposelnosti pa je upadla na 7,5 odstotka, kar je najnižja vrednost po januarju 2009.

V območju z evrom je medtem stopnja brezposelnosti narasla na rekordno raven 12,1 odstotka.

ECB je po pričakovanjih znižala temeljno obrestno mero na 0,5 odstotka, medtem ko je ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) ključno obrestno mero pustila nespremenjeno na ravni med 0 do 0,25 odstotka.

Prihodnji teden bo objavljenih več kitajskih in angleških makroekonomskih kazalcev. Kitajska bo objavila podatke o trgovinski bilanci, inflaciji in višini novih kreditov, ki je dober pokazatelj gospodarske aktivnosti. Velika Britanija pa bo objavila podatke o industrijski proizvodnji, ključni obrestni meri in količini denarja, ki jo centralna banka namenja za kvantitativno sproščanje oz. za nakupe obveznic na sekundarnih trgih.

V ponedeljek bo trge zagotovo premikal govor predsednika ECB Draghija, podobno pa v petek govor predsednika Feda Bena Bernankeja.

Dogajanje na trgih:

Delniški trgi po svetu so teden v povprečju končali višje. Newyorški indeks S&P 500 je teden zaključil pri vrednosti 1614,42 kar je nova najvišja vrednost in na tedenski ravni dvoodstotna rast, indeks Dow Jones je prvič dosegel vrednost 15.000 točk in končal 1,78 odstotka višje, Nasdaq pa je teden končal 3,03 odstotka višje.

Frankfurtski indeks DAX je izmed razvitih trgov znova pridobil največ in teden končal na rekordni vrednosti, skoraj štiri odstotke višje kot predhodni petek. Pariški indeks CAC 40 je pridobil 2,7 odstotka, londonski FTSE pa 1,48 odstotka.

Kitajski indeks ShangHai je teden zaključil pozitivno (1,26 odstotka višje), medtem ko je tokijski Nikkei končal 1,37 odstotka nižje. Hongkonški indeks HangSeng je teden sklenil 0,63 odstotka nad izhodiščem.

Tudi Ljubljanska borza je bila v zelenem, indeks blue chipov SBI TOP je teden končal 4,01 odstotka višje. Največji padec v indeksu je doživela delnica NKBM, ki je ta teden izgubila skoraj 11 odstotkov vrednosti.

Zagrebški indeks Crobex je pridobil 0,18 odstotka, beograjski Belex je izgubil 1,84 odstotka, banjaluški borzni indeks je pridobil 0,17 odstotka, dunajski ATX pa je končal 0,23 odstotka nižje.

Zahtevana donosnost na 10-letne ameriške obveznice se je po objavi boljših podatkov s trgu dela povišala na 1,74 odstotka, podobno kot pri nemških obveznicah, kjer je donosnost narasla na 1,24 odstotka. Donosnost italijanskih obveznic se je glede na prejšnji teden zmanjšala in je trenutno 3,81 odstotka, podobno je upadla tudi donosnost španskih obveznic na 4,03 odstotka.

Zahtevana donosnost desetletnih slovenskih državnih obveznic je nadaljevala s padanjem po uspešni prodaji dolarskih obveznic kljub nižji bonitetni oceni in je trenutno pri 5,74 odstotka.

Na valutnih trgih je evro pridobil 0,65 odstotka vrednosti, zanj je treba odšteti 1,3115 dolarja.

Cena severnomorske nafte brent je teden končala pri 104,17 dolarjih za 159-litrski sod, kar predstavlja 1,28-odstotno rast. Cena zlata je nadaljevala z okrevanjem po večjem padcu v sredini aprila in je teden končala pri 1470,70 dolarja za 31,1-gramsko unčo, kar je 0,62-odstotna rast, podobno je cena srebra narasla na 24,12 dolarjev na unčo (0,64-odstotna rast).

loading...
Loading...