Bruselj o dogajanju na Madžarskem: Na potezi so članice EU

Vendar pa v komisiji zgolj ponavljajo že večkrat slišano: da delijo skrbi, izražene v poročilu Evropskega parlamenta, na podlagi katerega je ta v primeru Madžarske pozval k uporabi 7. člena pogodbe EU. Še zlasti jih skrbijo ugotovitve glede temeljnih pravic, korupcije, obravnava Romov in neodvisnost pravosodja.

Komisija je prispevala k razpravi ministrov unije o razmerah na Madžarskem minuli torek s predlogi. "Sedaj so na potezi članice, da odločijo o nadaljnjem ukrepanju," je včeraj v Bruslju poudaril glavni govorec komisije Margaritis Schinas. Komisija pa je po njegovih besedah ministrom pripravljena zagotoviti vse potrebne informacije o tem, kako je doslej ukrepala sama.

Ob tem je govorec zatrdil, da komisija - ta je sicer tarča očitkov, da proti Madžarski ne ukrepa enako odločno kot proti Poljski, ker je Orban član najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) - uporablja in bo še naprej uporabljala vsa orodja, ki jih ima na voljo kot varuhinja pogodb EU, o čemer pričajo tudi številni že uvedeni postopki proti Madžarski.

Evropski parlament je k uporabi 7. člena v primeru Madžarske pozval septembra, sploh prvič v zgodovini. V primeru Poljske je k uporabi tega člena, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic, pozvala Evropska komisija. V nobenem primeru sicer članice za zdaj niso sprejele nikakršnih ukrepov. Za skrajni ukrep je potrebno soglasje, ki ga v uniji ni.

Proteste na Madžarskem, največje v zadnjem desetletju, je sprožila nova delavska zakonodaja, sprejeta minulo sredo, ki naj bi začela veljati z januarjem. Sporna zakonodaja med drugim zvišuje dovoljeno število nadur z 250 na 400, rok za njihovo izplačilo pa se podaljšuje z enega leta na tri, zato so jo sindikati označili za suženjsko.

Madžari protestirajo tudi proti drugim reformam, ki jih je sprejel parlament, v katerem ima večino Orbanova desna stranka Fidesz, na primer proti zakonu, ki predvideva ustanovitev upravnih sodišč. Ta naj bi razsojala v sporih glede odnosov v javni upravi in z njo, a ker naj bi jih nadzoroval pravosodni minister, kritiki menijo, da Orban s tem zgolj krepi politični nadzor nad sodišči.

Vladna stran in provladni mediji prikazujejo protestnike kot anarhiste in "Soroseve plačance". Milijarder in filantrop George Soros je namreč že dolgo časa trn v peti Orbanu; bil naj bi glavni financer "levičarskih zarotnikov" po vsej Evropi in naj bi si "z uvažanjem migrantov" prizadeval destabilizirati Madžarsko in Evropo. Soros to označuje za blodnje.