Von der Leynova je ponovno izpostavila, da članice sicer morajo sprejemati izredne ukrepe v bitki s pandemijo, a obenem je izrazila zaskrbljenost, da gredo nekateri ukrepi predaleč, pri čemer je prvič izrecno omenila položaj na Madžarskem.
V torek, dan po uvedbi novih izrednih ukrepov na Madžarskem, je namreč predsednica opozorila, da morajo biti izredni ukrepi, ki jih sprejemajo članice EU v pandemiji, omejeni in sorazmerni, ni pa v svoji izjavi poimensko navedla Madžarske.
Zaskrbljenost glede Madžarske je bila danes izražena tudi na srečanju predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija z vodji političnih skupin. Večina teh ga je pozvala, naj v pismu Evropski komisiji izrazi pomisleke in jo zaprosi za oceno položaja, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
"Danes sem dobil mandat za pripravo pisma Evropski komisiji, v katerem bom povprašal, kako se namerava odzvati na zakon, ki ga je nedavno sprejel madžarski parlament," je po srečanju sporočil Sassoli.
Parlament po njegovih besedah zanima tudi mnenje komisije, "če gre pri tem za resno kršitev 2. člena Pogodbe EU, ki navaja naše vrednote, ki temeljijo na demokraciji in svobodi".
Madžarski parlament je v ponedeljek sprejel zakonodajo, s katero so izredne razmere ob pandemiji covida-19 podaljšali za nedoločen čas. Parlament se je s tem praktično odpovedal svojim pristojnostim, premier Orban pa bo lahko vladal neomejeno, dokler vlada ne bo ukinila izrednih razmer.
Orbanova vlada lahko namreč po novi zakonodaji odloča z odloki, za kar ne potrebuje potrditve parlamenta. Nova zakonodaja predvideva tudi od enega do pet let zapora za tiste, ki bi širili lažne novice, ki bi vznemirjale javnost ali preprečevale ukrepanje oblasti.
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je v ponedeljek sporočil, da preučujejo izredne ukrepe članic z vidika človekovih pravic in da to še zlasti velja za novo madžarsko zakonodajo glede zapornih kazni za širjenje lažnih informacij.
