Revija Reporter
Svet

Bojte se Rusov: Obama obljublja milijardo dolarjev za zaščito Vzhodne Evrope

STA

4. jun. 2014 5:00 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Ameriški predsednik Barack Obama je spričo krize v Ukrajini v Varšavi napovedal milijardo dolarjev težak načrt za krepitev varnosti Vzhodne Evrope. Hkrati pa je pozval zaveznice v Natu h krepitvi obrambnih izdatkov. O tej temi so v Bruslju razpravljali tudi obrambni ministri Nata.

"ZDA podpirajo svoje zaveznike, tako kot oni podpirajo nas," so sporočili iz Bele hiše, medtem ko je Obama v Varšavi začel svojo evropsko turnejo, ki ga bo peljala še v Bruselj in Normandijo.

Pobuda naj bi bila namenjena krepitvi zmogljivosti vzhodnoevropskih držav, vključno nečlanic, kot so Ukrajina, Gruzija in Moldavija, da bi se tako okrepila povezanost z zahodnimi zavezniki in ZDA, so še poudarili v Beli hiši.

S tem načrtom naj bi financirali večje število vojaških vaj in usposabljanj, pa tudi večjo prisotnost ameriških zračnih in kopenskih sil iz ZDA v Evropi ter mornariških sil v Črnem in Baltskem morju.

Okrepili naj bi tudi svetovanje vzhodnoevropskim državam pri izboljševanju opreme in infrastrukture, ki bi jo Nato lahko uporabil za hitro nameščanje sil, če bi se to izkazalo za potrebno.

To bo ena najbolj konkretnih podpor ZDA za krepitev varnosti v Vzhodni Evropi in predvsem signal Rusiji, da njena dejanja v ukrajinski krizi, zlasti priključitev Krima, ne bodo ostala brez odločnega odgovora Washingtona.

Konkretneje je Obama po srečanju s poljskim predsednikom Bronislawom Komorowskim napovedal, da bodo ZDA okrepile rotacije posadk lovskih letal F-16 na Poljskem. Komorowski pa mu je odvrnil, da so Poljaki in Američani "resnični bratje v orožju".

Ameriški predsednik je tudi pozval evropske zaveznice, naj okrepijo obrambne proračune. "Priča smo bili stalnemu upadanju in to se mora spremeniti," je poudaril. "Pričakujejo polno članstvo, ko gre za njihovo obrambo, ampak to pomeni, da morajo za to tudi prispevati primerno polno članarino, je poudaril Obama.

Obama je sicer že ob prihodu v Varšavo zatrdil, da so zaveze ZDA do varnosti Poljske in Vzhodne Evrope "temelj naše lastne varnosti in svetinja". Toda zatem je poudaril tudi, da ZDA vendarle "ne zmorejo vsega same". "Zagotoviti moramo, da vsak, ki je polnopraven član Nata, plačuje tudi polno članarino," je ponovil.

Predvsem evropske članice - med njimi pa tudi Slovenija - so spričo gospodarske krize močno oklestile izdatke za vojsko. Le štiri od skupno 28 članic namenjajo dogovorjena dva odstotka bruto domačega proizvoda za obrambo in dejstvo, da Natove sile slonijo predvsem na ameriških, je postalo še posebej očitno med ukrajinsko krizo.

Komorowski spričo teh Obamovih besed na skupni novinarski konferenci že napovedal, da bo Poljska izpolnila obveze in zaradi ukrajinske krize ter ruske aneksije Krima okrepila obrambni proračun na dva odstotka BDP.

Obama je na Poljsko prišel ob 15. obletnici prvih svobodnih volitev na Poljskem, ki so pomenile uvod v padec komunizma v državi in tlakovale pot v demokracijo ter tržno gospodarstvo. Kot je dejal Obama, so te volitve pomenile "preporod poljske demokracije".

Obama in Komorowski bosta nato skupaj gostila tudi srečanje predsednikov držav vzhodne in srednje Evrope, v sredo pa se bo ameriški predsednik v Varšavi srečal tudi z novim ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom. Kot napovedujejo v Washingtonu, mu bo izrazil pohvalo za pripravljenost na reševanje težav na vzhodu države z dialogom.

Z ukrajinsko krizo se se medtem v Bruslju ukvarjali tudi obrambni ministri članic zavezništva. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je ob začetku dvodnevnega zasedanja opozoril Rusijo, da ogroža varnost in stabilnost celotne evroatlantske regije.

Kot je dejal, so ruska dejanja v ukrajinski krizi "neodgovorna in nezakonita", s tem pa tudi resen izziv za "enotno, svobodno in miroljubno Evropo". Pozdravil pa je tudi napoved Obame glede krepitve varnosti v Vzhodni Evropi. "Pozdravljam vodilno vlogo ZDA pri krepitvi varnostnih ukrepov," je dejal.

Kot je pojasnil, se bodo obrambni ministri tokrat posvetili aktualizaciji obrambnih načrtov, pa tudi pobudi za namestitev Natovih sil v vzhodnoevropskih članic. Toda kot je dejal Rasmussen, bo odločitev o tem vprašanju padla šele na septembrskem vrhu zavezništva v Walesu.

Predvsem baltske države in Poljska pričakujejo namestitev zavezniških vojakov na svojem ozemlju, da bi tako poslale jasen signal Rusiji. Toda zaenkrat naj tovrstnega nameščanja Natovih vojakov ne bi podpirali v ZDA, Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji, so sporočili diplomatski viri.

Glede na načrte naj bi Nato v vzhodnoevropskih državah okrepil predvsem število vojaških vaj, pa tudi izobraževanja in urjenje vojakov, da bi na ta način skrajšali tudi reakcijski čas oboroženih sil in da bi bile na ta način sposobne hitrejšega odziva na morebitno invazijo z vzhoda.

Medtem so se spopadi na vzhodu Ukrajine nadaljevali. Ukrajinska vojska je celo okrepila ofenzivo proti separatistom. Spopadi potekajo okoli tamkajšnje proruske trdnjave, mesta Slavjansk, pa tudi v sosednji regiji Lugansk.