Wen v izjavi za medije po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Hermanom van Rompuyjem in predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom ni pojasnil, kako namerava Kitajska sodelovati pri reševanju evropske krize, je pa nedavno izjavil, da Peking razmišlja o pomoči preko Mednarodnega denarnega sklada ali skladov za zaščito evra.
Kitajska je vse bolj zaskrbljena zaradi krize v Evropi in je večkrat pozvala voditelje EU, naj se resno lotijo reševanja razmer, ki so po mnenju zunanjega ministrstva v Pekingu dosegle "kritičen trenutek".
Evropski voditelji so lani povabili Kitajsko, ki ima največje devizne rezerve na svetu, naj investira v sklade za zaščito evra, vendar doslej glede tega ni dala še nobene trdne zaveze.
"Če pomagamo stabilnosti evropskega trga, dejansko pomagamo sebi. Moramo ohraniti stabilno uvozno in izvozno politiko," je dejal Wen ob nedavnem obisku nemške kanclerke Angele Merkel.
Kitajski mediji so ugibali, ali bo Peking bol jasen odgovor ponudil na današnjem vrhu, ki poteka v znamenju evropske dolžniške krize.
Barroso in Van Rompuy se bosta v okviru vrha sestala tudi s kitajskim predsednikom Hu Jintaom in podpredsednikom vlade Li Keqiangu.
Vrh EU in Kitajske bi moral biti že oktobra lani, a je bil zaradi kriznih sestankov, na katerih so članice unije reševale evro, preložen.
Trgovinske vezi med EU in Kitajsko so se v zadnjem desetletju bistveno okrepile in Kitajska je za ZDA druga najpomembnejša gospodarska partnerica unije. Blagovna menjava med stranema dnevno preseže milijardo evrov.
Izvoz EU na Kitajsko se je s 26 milijard evrov v letu 2000 povečal na 113 milijard evrov v letu 2010, uvoz iz Kitajske pa s 75 milijard evrov leta 2000 na 283 milijard evrov v letu 2010.
