Roser, balkanski dopisnik obeh časnikov, je v članku analiziral stanje hrvaškega turizma. Hrvati so letos v manjšem šoku zaradi upada števila turistov, a minister za turizem Gari Capelli se tolaži, da sta Portugalska in Španija zabeležili še večji upad kot Hrvaška, piše Roser.
Na višku sezone v začetku avgusta je bilo praznih kar pol milijona postelj, na dan z največ zabeleženimi nočitvami pa je bila zasedenost nočitvenih kapacitet komaj 70-odstotna.
Ministrstvo za turizem ignorira slabe številke in polprazne trajekte, ki nakazujejo konec turističnega buma na Hrvaškem, piše novinar. K rasti obiska na Hrvaškem so prispevale predvsem težave turizmov Turčije in Severne Afrike, ki pa so se očitno končale.
Roser je še posebej kritičen do kakovosti ponudbe na Hrvaškem. Ta se zanaša predvsem na čudovito obalo, turistična infrastruktura pa je marsikje zastarela in gostom so ponujene nastanitve slabše kakovosti. Za garsonjero, ki je bil opremljen še v času razpadle Jugoslavije, Hrvati zahtevajo po sto evrov na dan, navaja novinar.
Drage parkirnine, dragi ležalniki v senci in druge oblike molzenja turistov te še dodatno odvračajo od obiska Hrvaške, piše Roser. Na kritike se nato Hrvati pogosto odzovejo z žaljivkami, namesto da bi jih upoštevali in se poskušali popraviti. Problem hrvaškega turizma je tudi pomanjkanje domače delovne sile, zato se v zadnjem trenutku iščejo sezonski delavci iz tujine.
Rast turizma se Hrvatom zdaj vrača kot bumerang, povzema Roser. Na obali je vedno več kriminala, ki mu policija ni dorasla, kanalizacija v hrvaških mestih pa ni šla v korak s porastom števila postelj, zato se fekalije izlivajo v morje.