Amnesty Intenational odvzel nagrado osramočeni mjanmarski mirovnici Aung San Suu Kyi

Amnesty International je omenjeno nagrado Nobelovi nagrajenki za mir podelil leta 2009, ko je bila še v hišnem priporu.

"Danes smo globoko osupli, da ne predstavljate več simbola upanja, poguma in večne obrambe človekovih pravic," je v pismu de facto mjanmarski voditeljici zapisal generalni sekretar organizacije Kumi Naidoo.

"Amnesty International ne more več opravičevati vašega statusa prejemnice nagrade ambasador vesti, zato vam jo z veliko žalostjo odvzemamo," je dodal.

Iz organizacije so sporočili, da so 73-letno Suu Kyijevo o odločitvi obvestili v nedeljo. Do zdaj se ni javno odzvala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

So se pa na prošnjo AFP odzvali predstavniki njene stranke in oblasti. Tiskovni predstavnik Narodne lige za demokracijo (NLD) Myo Nyunt je dejal, da odvzem nagrade ne škodi samo dostojanstvu Suu Kyijeve, temveč tudi vseh članov NLD.

"Vse te organizacije delujejo za Bengalce, ki so odšli iz države, da bi dobili državljanstvo," je dejal Myo, ki je za Rohinge uporabil slabšalni izraz Bengalci. Mjanmarci s tem izrazom napačno namigujejo, da so Rohingi nezakoniti priseljenci iz Bangladeša.

Namestnik ministra za informiranje Aung Hla Tun pa je dejal, da je žalosten in razočaran nad odločitvijo Amnesty International. Zaradi tega jo bodo imeli ljudje samo še bolj radi, je prepričan.

Aung San Suu Kyi je uživala sloves borke za svobodo, ki se je postavila po robu vojaški hunti v Mjanmaru, zaradi česar je 15 let preživela v hišnem priporu. Ves čas je obljubljala, da bo v večinsko budistično državo pripeljala demokracijo.

Njena stranka Narodna liga za demokracijo je nato leta 2015 zmagala na volitvah. To je prineslo upanje v popravo krivic, ki so se zgodile med več kot 50-letno vojaško vladavino.

Toda Suu Kyijeva svojega položaja ni izkoristila za to, da bi stopila v bran preganjanim Rohingom. Njena vlada se prav tako spopada z močno razširjeno korupcijo in lokalnimi konflikti.

Med posredovanjem mjanmarskih varnostnih sil proti Rohingom v zvezni državi Rakhine je bilo ubitih več tisoč pripadnikov te manjšine, 720.000 pa jih je zbežalo v sosednji Bangladeš. Mjanmarska vojska je trdila, da je bila vojaška operacija potrebna za boj proti terorizmu.

Amnesty International priznava, da vlada Suu Kyijeve nima neposrednega vpliva na varnostne sile, ji pa očita, da se je postavila za zločine in da ovira mednarodne preiskave zločinov.

Suu Kyijevi so nedavno odvzeli častno kanadsko državljanstvo, ostala pa je tudi brez vrste manjših nagrad različnih univerz ter lokalnih in regionalnih oblasti.