Nobelovci pozivajo nobelovko Aung San Suu Kyi, naj ne molči ob nasilju nad ljudstvom Rohingya

Ob tem je izrazil zaskrbljenost spričo nasilja, zaradi katerega je v sosednji Bangladeš zbežalo že okoli 300.000 pripadnikov muslimanske manjšine Rohingya.

Nobelov nagrajenec za mir je v pismu mjanmarsko voditeljico, prav tako Nobelovo nagrajenko, pozval, naj vzpostavi stik z vsemi deli družbe za rešitev krize. "Vprašanja, ki jih dobivam, nakazujejo, da se mnogi ljudje težko sprijaznijo s tem, kar se dogaja z muslimani v Mjanmaru, ki velja za budistično državo," je zapisal vrhovni vodja tibetanskih budistov.

Dalajlama je zadnji v vrsti Nobelovih nagrajencev, ki so se oglasili v zvezi z nasiljem v Rakhinu, v katerem je bilo po podatkih posebnega poročevalca ZN za človekove pravice v Mjanmaru ubitih več kot 1000 ljudi, večino pripadnikov ljudstva Rohingya.

Nobelova nagrajenca nadškof Desmond Tutu in Malala Jusafzaj sta prav tako pozvala Aung San Suu Kyi, naj posreduje za ustavitev nasilja. "Če je politična cena vašega vzpona na najvišji položaj v Mjanmaru vaš molk, je cena vsekakor previsoka," je mjanmarski voditeljici sporočil Tutu.

Spopadi v nemirni mjanmarski pokrajini Rakhine so izbruhnili 25. avgusta, ko je več sto pripadnikov uporniške skupine Arsa napadlo policijske nadzorne točke.

Do zdaj je po podatkih Združenih narodov v sosednji Bangladeš pred nasiljem pribežalo okoli 300.000 pripadnikov manjšine. Že pred zadnjim izbruhom nasilja se je jih je sicer v Bangladeš zateklo 400.000. Nasilje v Mjanmaru je prvič izbruhnilo že leta 2012.

Več deset tisoč ljudi, ki bežijo pred požigi vasi, vojsko in tolpami, naj bi bilo razseljenih znotraj Mjanmara. Pripadnikom manjšine primanjkuje hrane, vode, zdravstvene oskrbe, ostali pa so tudi brez strehe nad glavo. Razseljenih je tudi okoli 27.000 hindujcev in budistov.

Muslimanski manjšini Rohingya - v Mjanmaru živi okoli milijon pripadnikov tega ljudstva - v pretežno budistični državi zanikajo pravico do državljanstva ter jim omejujejo številne druge pravice. Njihovo gibanje je zelo omejeno, prav tako dostop do osnovnih storitev. Tamkajšnja vlada jih obravnava kot nezakonite priseljence iz Bangladeša.