Je pa odbor tako kot lani, ko se je že pojavilo vprašanje odvzema Nobelove nagrade, ponovil zaskrbljenost zaradi razmer v Mjanmaru ter pozval vse vpletene strani, naj storijo vse, kar lahko, da ustavijo diskriminacijo in preganjanje manjšin.

Aung San Suu Kyi je Nobelovo nagrado za mir prejela leta 1991 za njen nenasilen boj za demokracijo in človekove pravice. Takrat je bila vodja mjanmarske opozicije in je bila v hišnem priporu, v katerem je pristala, ker vladajoča vojaška hunta ni želela priznati zmage njene Narodne lige za demokracijo na volitvah leto dni pred tem.

A v zadnjem letu, ko mjanmarska vojska organizirano izvaja nasilje nad pripadniki manjšine Rohingya, je Aung San Suu Kyi pogosto tarča kritik, ker ni ustavila pregona in genocida nad Rohingi.

Tudi preiskovalci ZN so v ta teden objavljenem poročilu med drugim navedli, da mjanmarska voditeljica ni uporabila svojega položaja na čelu vlade niti svoje moralne avtoritete za zajezitev ali preprečitev dogodkov.

Pri tem so priznali, da imajo Aung San Suu Kyi in drugi v civilnih oblasteh v Mjanmaru le malo vpliva na vojaške operacije, a hkrati poudarili, da so "s svojimi dejanji in neukrepanjem prispevali k zagrešitvi krvavih zločinov.