Papež Frančišek pri padli mjanmarski nobelovki Aung San Suu Kyi

Mjanmarski voditeljici in Nobelovi nagrajenki v svetu očitajo, da je vojski dala proste roke pri preganjanju muslimanske manjšine Rohingya, v domovini pa je zelo priljubljena.

Od konca avgusta je iz Mjanmara zbežalo okoli 620.000 Rohingov, ki jih budistična večina prebivalcev države sicer preganja že več desetletij. Povod za nasilje vojske in policije nad civilnim prebivalstvom je bil napad muslimanskih upornikov na varnostne sile. Tik pred papeževim obiskom sta Mjanmar in Bangladeš v četrtek podpisala dva dogovora glede vrnitve več sto tisoč Rohingov v mjanmarsko zvezno državo Rakhine.

Frančišek je sploh prvi papež na obisku v večinsko budističnem Mjanmaru. A turneja, v okviru katere bo Frančišek obiskal še Bangladeš, velja za eno najtežjih papeževih potovanj v tujino, saj prihaja v kritičnem času krize z Rohingi.

A vprašanje je, kako bo Frančišek govoril o krizi oz. ali bo v Mjanmaru sploh uporabil za to državo sporni termin Rohingi. Mjanmarski cerkveni predstavniki so mu to odsvetovali. Mjanmar namreč pripadnike te muslimanske manjšine obravnava kot nezakonite priseljence in zanje uporablja izraz Bengalci ter s tem namiguje, da izvirajo iz Bangladeša.

Čeprav bo konflikt glede Rohingov nedvomno v ospredju, je, kot je poudaril papežev tiskovni predstavnik Greg Burke, namen papeževega obiska "izraziti podporo revnim državam in manjšim cerkvam". V pretežno budističnem Mjanmaru katoličani predstavljajo le okoli odstotek od skupno 53 milijonov prebivalcev in jih je okoli 660.000.