Revija Reporter
Slovenija

ZNP: Slovenski mediji še vedno ne opravljajo svoje demokratične funkcije

Reporter

1. maj. 2018 16:51 Osveženo: 16:54 / 01. 5. 2018

Deli na:

Matevž Tomšič

Bobo

Ustrezna informiranost ljudi možna le ob odprtem in pluralnem medijskem prostoru in ob medijskih ustvarjalcih, ki so na visoki profesionalni ravni, ob dnevu svobode medijev opozarjajo v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) in dodajajo: "Brez tega je tudi demokratično politično življenje resno okrnjeno."

V Sloveniji se ni mogoče izogniti odgovornosti samih medijskih protagonistov za problematično stanje v medijih in posledično upadanje zaupanja vanje, ugotavlja podpredsednik ZNP Matevž Tomšič. Poudarja, da nizka stopnja pluralnosti ni zgolj posledica zunanjih pritiskov, "sami medijski ustvarjalci so (pre)pogosto voljni sodelavci političnih in ekonomskih centrov moči, katerim sekundirajo pri manipulacijah z dejstvi."

Objavljamo izjavo ZNP ob dnevu svobode medijev:

Svoboda medijev je neločljivo povezana s človekovo svobodo kot eno glavnih vrednot, na katerih temelji moderna zahodna civilizacija. V okvir te svobode namreč sodi možnost posameznika, da javno izraža svoja prepričanja, ne da bi bil za to izpostavljen nevarnosti represivnih posegov s strani oblastnikov. Na voljo pa mora imeti tudi ustrezne kanale, da lahko svoje misli posreduje čim širšemu krogu ljudi. V sodobni družbi je namreč večina informacij, ki jih pridobimo, posredovana preko množičnih medijev. Zato je ustrezna informiranost ljudi možna le ob odprtem in pluralnem medijskem prostoru in ob medijskih ustvarjalcih, ki so na visoki profesionalni ravni. Brez tega je tudi demokratično politično življenje resno okrnjeno.

Vsako leto lahko ob svetovnem dnevu svobode medijev poslušamo številne visokoleteče parole o poslanstvu, ki ga imajo mediji v demokratični družbi; ter še številnejše izraze zaskrbljenosti nad težkim položajem novinarjev in drugih medijskih ustvarjalcev, za katerega se običajno krivi zunanje dejavnike, kot so: neustrezen sistemski okvir, politika s težnjo po nadzorom nad mediji, lastniki z izključno pridobitnimi motivi, ki gredo na rovaš kakovosti itd. Vsi ti dejavniki so seveda vredni pozornosti. Vendar pa se ni mogoče izogniti odgovornosti samih medijskih protagonistov za problematično stanje v medijih in posledično upadanje zaupanja vanje.

Tako nizka stopnja pluralnosti slovenskega medijskega prostora, ki predstavlja njegovo dolgoletno stalnico, kjer se določena stališča sistematično protežirajo, druga pa zapostavljajo ali celo izločajo, ni zgolj posledica zunanjih pritiskov. Sami medijski ustvarjalci so (pre)pogosto voljni sodelavci političnih in ekonomskih centrov moči, katerim sekundirajo pri manipulacijah z dejstvi. Zato je tudi njihova zasluga, da slovenski mediji še vedno ne opravljajo svoje demokratične funkcije tako, kot ji jo morali.

1. 5. 2018
podpredsednik ZNP Matevž Tomšič