Samo v enem dnevu je vložil kar tri, s čimer dokazuje, da mu ne glede na ločitveno bitko na očeh javnosti ostaja dovolj energije in časa za pisanje vsebin, s katerimi lahko ustreže tej ali drugi interesni skupini. Le za kakšno ceno?
Kdor zna, pač zna. Ko se loti Hrvatov, jih v enem vprašanju posuje s pepelom in v naslednjem kuje v zvezde. Ob zavzemanju za žrtve taborišča Jasenovac, ko ga je zanimalo, ali imajo tamkajšnje žrtve priznan status žrtve vojnega nasilja ter zaradi tega pozval slovensko vlado k pritiskom in ukrepom zoper Hrvaško, ni pozabil omeniti, »da so bili Hrvatje agresorji in zločinci tudi na slovenskem ozemlju«. Ni prav, da »Hrvatje še naprej negirajo lastne masakre in grozote«.
Že v naslednjem poslanskem vprašanju je obrnil ploščo in začel hvaliti Hrvate na vse pretege. Čudil se je, kako je mogoče, da imajo Hrvati, ki so imeli še pred dvema letoma borih 30 milijonov dolarjev blagovne menjave s Kazahstanom, zdaj kar 353 milijonov ameriških dolarjev menjave, ustvarjenih s peščico od tridesetih hrvaških podjetij.
»V nekaj več kot dveh letih so (Hrvati, op. p.) povečali menjavo za skoraj dvanajstkrat (?!). Resnično jim je treba čestitati.« Ob vsej tej hvali ni pozabil popihati na dušico še hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću, ker se je »po hitrem postopku začel dogovarjati na najvišjem nivoju in se tudi dogovoril«. In še: »Sosedom Hrvatom na široko čestitamo.«
Marsikdo se ob tem vpraša, čemu tako nenavaden obrat Jelinčiča ob omembi Hrvaške in zakaj je tako zaskrbljen nad nizko blagovno menjavo med Kazahstanom in Slovenijo. Ta že več let ne naredi preboja nad sto milijonov dolarjev, čeprav naj bi bilo v Kazahstanu tako ali drugače prisotnih okoli sto slovenskih manjših in večjih podjetij.
V katerem grmu tiči zajec? Sliši na ime Dejan Štancer in je ne le predsednik poslovnega kluba KSBC (Kazakh-Slovenian Business Club), pač pa tudi osebni prijatelj najvplivnejših ljudi Kazahstana. Se lahko zgodi, da se bo pri njih kmalu oglasil tudi naš temperamentni poslanec?