Golob parlamentarne stranke snubi za podporo zakonu o obnovi

Golob je v izjavi za medije po današnjem sestanku v Ljubljani spomnil, da se zakonska materija pripravlja okoli dva meseca, v zadnjih 10 dneh pa imajo osnutek tudi parlamentarne stranke, socialni partnerji in občinska združenja.

Pripombe vseh teh deležnikov vlada pričakuje do konca tega tedna, za obravnavo na vladni seji naj bi bil pripravljen čez okoli dva tedna, cilj pa je, da ga DZ sprejme do konca leta, tako da bo začel veljati z novim letom.

Glavni cilj današnjega prvega posveta parlamentarne politike na temo vsebine zakona je bil po Golobovih besedah doseči konsenzualne rešitve, saj gre za pomembne posege v obstoječo zakonodajo, s ciljem čimhitrejše obnove prizadetih območij in njihove večje odpornosti na bodoče ujme.

Današnji pogovori so Goloba navdali z optimizmom, da bo konsenz glede zakonske vsebine znotraj politike mogoče doseči, enako pričakuje tudi v usklajevanjih z občinami in socialnimi partnerji.

Golob je poudaril, da vlada kljub predvidenim dodatnim davčnim obremenitvam bank in podjetij ne načrtuje nobenih dodatnih davkov za prebivalstvo in z naslova dela, hkrati računa, da bo lahko država zbrala dovolj sredstev, ne da bi vplivala na gospodarsko aktivnost.

Podrobni finančni učinki zakona bodo sicer po njegovih besedah znani, ko bo znana natančna vsebina zakonskega predloga, torej ob sprejemu na vladi. Je pa spomnil, da bo glavna obremenitev proračuna v tem letu, ko je za popoplavno sanacijo skladno z rebalansom namenjenih 520 milijonov evrov, in v letu 2024, ko je načrtovana poraba v višini okoli 1,1 milijarde evrov.

Pri tem je izpostavil, da letos ni bilo nobenega novega davka za potrebe sanacije, tudi v letu 2024 ne bo dodatne obremenitve, saj bodo sredstva zagotovljena iz solidarnostnega sklada EU, dobička SDH in z varčevalnimi ukrepi oz zadolževanjem. Prvi prilivi od dodatnih davkov so predvideni v letu 2025.

Med novostmi, o katerih je bilo govora danes, je predsednik vlade omenil dodaten strokovni nadzor nad popoplavno obnovo in porabo sredstev iz posebnega proračunskega sklada, ki bo glede na zakonski osnutek vzpostavljen za namen financiranja obnove. Ta dodatni nadzor naj bi dodali nadzoru vseh ostalih ustanov, na čelu z računskim sodiščem, in parlamentarnemu nadzoru.

Kot drugo pomembno novost, o kateri naj bi se danes strinjala politika, pa je izpostavil prilagoditev sedanje ureditve na področju urejanja vodotokov in plazov, po kateri je to v pristojnosti države. Občine namreč že nekaj časa glasno pozivajo, da bi se to pristojnost s ciljem povečanja učinkovitosti in odzivnosti v pomembnem delu preneslo na lokalne skupnosti.

Te zamisli je pozdravil predsednik SDS Janez Janša. Ta kot največjo dodano vrednost današnjega sestanka vidi prav soglasje oz. veliko strinjanje, da se v zakonu drugače uredi tudi pristojnost za urejanje vodotokov. Če bo res obveljalo, kar se je danes omenjalo, bomo naredili zelo veliko, da posledice ob prihodnjih ujmah ne bodo tako velike, je prepričan.

Nad idejo o civilnem strokovnem nadzoru medtem ni preveč navdušen. Ne vzbuja mu namreč zaupanja, če ne bo imel resnih orodij za nadzor. V SDS bodo tako predlagali, da celotno porabo nadzoruje računsko sodišče, in to vsako leto za leto nazaj.

Janša sicer ocenjuje, da je veliko rešitev v zakonu dobrih, in te bodo v SDS podprli. Nekatere rešitve bodo tudi predlagali. V zakonskem osnutku Janša pogreša bolj jasno opredelitev prioritetnih nalog in projektov ter časovnice in stroškov zanje, prav tako pa meni, da je v besedilu veliko tudi stvari, ki tja ne sodijo.

SDS moti tudi mešanje vsebine v tem zakonu in interventnem zakonu. Medtem ko razume, da je bilo treba določene rešitve sprejeti prej, pa to ne velja za vse. Zato v sklopu sprejemanja sprememb interventnega zakona v DZ upa, da se bo dalo kakšne stvari preusmeriti v zakon o obnovi.

Glavni pomislek SDS medtem leti na zagotavljanje sredstev. Po Janševih besedah je namreč veliko vprašanje, kakšen bo izplen od njih, glede na to, da se gospodarstvo ohlaja. V SDS bi zato raje podprli gospodarstvo, da se prepreči ohlajanje. Z dvigom davkov v gospodarstvu po njegovih besedah tudi tvegamo, da se stroški prelijejo na porabnike ter s tem okrepi inflacijo.

Predsednik opozicijske NSi Matej Tonin je pozdravil željo, da se o tako pomembnih zakonih skušata najprej uskladiti koalicija in opozicija. Zakonski predlog po mnenju NSi potrebuje nekaj popravkov in dopolnitev, nekatere stvari pa bi morali iz njega povsem izključiti.

Kot eno največjih pomanjkljivosti je tudi Tonin izpostavil področje urejanja vodotokov. "Te poplave so se v tako velikem obsegu zgodile prav zaradi slabega urejanja vodotokov. Jasno je, da sedanji sistem urejanja vodotokov ne deluje, sedanji sistem koncesionarjev ni dajal pravih rezultatov," je dejal. Vsaj za drugi red voda bi morale biti pristojne občine, saj bolje poznajo razmere na terenu, je dodal.

Posebej kritičen je bil sicer prvak NSi do načrtovane dodatne obdavčitve gospodarstva. "Če bo dodatna obremenitev gospodarstva ostala tudi v končni različici zakona, Nova Slovenija tega zakona ne bo podprla," je napovedal. V predlogu zakona NSi med drugim pogreša tudi sankcije, če se pristojni ne bodo držali predpisanih rokov v postopkih, obenem pa si opredelitev za prednostno naložbo želi tudi za južni krak tretje razvojne osi.

Podpredsednik SD Jani Prednik je s pristopom k pripravi in sprejemanju zakona zadovoljen. Poudaril je, da so poletne ujme na Koroškem "odprle tudi nekatere stare rane", saj so znova izpostavile problematiko onesnaženosti okolja s težkimi kovinami. "Zakon vključuje tudi člene, ki bodo reševali to problematiko," je dejal.

V SD so po njegovih besedah zahtevali vključitev členov, ki ne bodo prinesli le sanacije Koroške in Zgornje Savinjske doline, temveč pozneje tudi razvoj teh območij. "Verjamem, da ta zakon ne bo točka političnega obračunavanja in da bomo v končnem sprejemanju v državnem zboru prišli do takšnega zakona, s katerim bomo zadovoljni vsi," je dodal.

Po besedah koordinatorice Levice Aste Vrečko pa je ključno, da se čim prej začne drugi del sanacije po neurjih. Zakon o obnovi bo dobra osnova za prihodnje delo vlade na tem področju, je ocenila. Izpostavila je tudi pomen namenske porabe sredstev za obnovo. "Nujno pa je, da se ob tem zamislimo tudi nad posledicami podnebnih sprememb, ki so tudi med povzročitelji tovrstnih katastrof," je dodala.