Dr. Katja Franko: Evropska politika ilegalno ekonomijo z migranti tolerira ter uporablja v svoje namene

Predavanje bo danes, 4. oktobra 2018, ob 11. uri v akademijski dvorani na Novem trgu 3. Tako so v SAZU zapisali v vabilu:

»Evropska migracijska politika se je v zadnjih letih bistveno zaostrila in vedno bolj uporablja kazenski sistem in mehanizme kriminalizacije irregularnih prehodov meja. Predavanje bo osredotočeno na temo kriminalizacije migracij in pojavov tako imenovanih kriminacij (vedno tesnejše povezanosti migracijske in kriminalne politike). Ena osrednjih tem bo tudi kritična analiza konceptov  ilegalca v »kriminalcu«, ki pogosto spodbujajo legitimnost sodobnih političnih, medijskih in varnostnih diskurzov o azilantih v mednarodnih migracijah.«

Poglejmo nekaj misli iz pogovora Katje Franko za Delo lani oktobra:

»Vsekakor se mi zdi novela (zakona o tujcih, op. a.) izredno problematična, še posebno zato, ker daje zelo velika pooblastila policiji, ki ni usposobljena za sprejemanje tako pomembnih odločitev o potrebi po zaščiti. Tudi vračanje v drugo državo brez obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito je s pravnega vidika sporno. Na žalost Slovenija tukaj ni osamljen primer. Tudi Norveška, ki jo mnogi v tujini vidijo kot državo, ki da veliko na človekove pravice, je jeseni 2015 sprejela podobno novelo zakona v tujcih. Ta je na primer omogočila vladi, da je pozimi 2016 začela vračati v Rusijo prosilce za azil iz Sirije, ki so s kolesom prečkali norveško arktično mejo.«

»Migracijska politika s čedalje večjo militarizacijo meja ustvarja strukture, ki sistematično podpirajo izredno dobičkonosno ilegalno ekonomijo in rast organiziranega kriminala. Za večino svetovnega prebivalstva drugače danes sploh ni mogoče priti v Evropo. Boj proti organiziranemu kriminalu je potem uporabljen kot pomemben argument za še večjo militarizacijo meja. To je začarani krog. Ne pravim, da je to namerna politika EU. Je pa ilegalna ekonomija rezultat evropske politike, za katero se ve in se jo tolerira ter uporablja v svoje namene. To zame – kot kriminologinjo – ni nova dinamika. Prohibicije ustvarjajo ilegalne trge in krepijo organizirani kriminal. Podobno dinamiko lahko zasledimo na primer v ameriški vojni proti drogam, ki je posebej v zadnjih letih privedla do silovitega nasilja, večanja organiziranega kriminala in militarizacije v državah Latinske Amerike.«

»V bistvu vidimo, kako migracije – kljub rasti nacionalizma – pospešujejo proces evropske integracije. Toda lepilo, ki zdaj drži skupaj Evropo, niso pozitivne vrednote, denimo solidarnost, demokracija in človekove pravice, ampak negativne, kot sta varnost in obramba pred neželenimi migracijami.«

»»Sekuritizacija« migracij je odgovor socialnih držav na globalno neenakost. Socialne pravice pripadajo samo avtohtonemu prebivalstvu. Pri tem te države vedno bolj posegajo tudi po kazenskem sistemu in kriminalizirajo ilegalen prehod meja.«