41. Branimir Štrukelj
glavni tajnik SVIZ in predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja

Jure Klobčar

Ne le, da brez njega in njegovega številnega šolskega sindikata, katerega glavni tajnik je že vseskozi, ne bi bili podpisani akti, ki opredeljujejo plačno reformo v javnem sektorju, brez njega bi tudi ne bilo pokojninske reforme. Z drugimi sindikalnimi pogajalci je stopil pred kamere kot njen glasni zagovornik, medtem ko je Delavska koalicija zbirala podpise za referendum.

»Seveda so v pokojninski reformi tudi kakšne stvari, ki jih je težje prenesti in niso le pozitivne, a gledati je treba celo sliko, ne pa vleči detajlov iz nje, je dejal in spomnil, da so se bili sindikati pripravljeni pogajati šele, ko je vlada z mize umaknila predlog podaljšanja delovne dobe na 42 let.

42. Ivo Boscarol
investitor

Petra Hlebš

O Ivu Boscarolu se mnenja slovenske politične in siceršnje javnosti že dolgo krešejo. Nekateri bi ga skupaj še s kakšnim »kapitalistom« z bajoneti nagnali v morje, drugi pa prepoznavajo njegov smisel za posel in vizionarske ideje. Ajdovski podjetnik in inovator je svoje premoženje občutno povečal s prodajo Pipistrela Američanom, vendar denarja ni odnesel v davčne oaze, ampak ga je večinoma spet investiral v domače okolje.

Zdi se, da je tehnologija dronov, ki spreminjajo naravo sodobne vojne, naslednji veliki Boscarolov projekt, ob katerem je z ušesi še pravočasno zastrigla tudi država. Ob vsem tem je Ivo Boscarol našel čas, energijo in denar še za nepremičninski projekt v ljubljanskem BTC-ju, kjer naj bi zraslo več blokov stanovanj po za Ljubljano nenormalno ugodnih cenah. Sliši se kot utopija v neposredni bližini Odiseje, kot je Boscarol preimenoval propadli kompleks kinodvoran Kolosej. Glede na dosedanjo poslovno bilanco ni razloga, da mu projekt ne bi uspel.

Manj sreče je imel, čeprav o tem javno nihče noče govoriti, z idejo, da bi vstopil še na medijski trg, in sicer z 10-milijonsko investicijo. Ob njem so se takoj pojavili stari znanci iz medijskega sveta, ki so zavohali priložnost zase, vendar je vmes posegla dolga roka najlepšega župana na svetu in Boscarola hitro prepričala, da ideja o medijskem lastništvu ni ne pametna ne perspektivna za njegovo nadaljnjo poslovno kariero v Ljubljani.

43. Andrej Zorko
predsednik Zveze svobodnih sindikatov

Jure Klobčar

Konec maja so delegati največje sindikalne centrale za preostanek mandata namesto Lidije Jerkič izvolili novega predsednika Andreja Zorka. Pravnik po izobrazbi je bil pred tem dolgoletni izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog. V program je zapisal, da se bo zavzemal za močne sindikate dejavnosti znotraj zveze, za njeno vodilno vlogo v ekonomsko-socialnem svetu in za krepitev prepoznavnosti v javnem prostoru s sistematičnim komuniciranjem.

Ob nedavni napovedi ministra za delo Luka Mesca o dvigu minimalne plače za več kot 16 odstotkov je Zorko dejal, da je bila pri zadnjih dveh usklajevanjih minimalne plače uspešnejša delodajalska stran, ki da ji je minister popuščal. »Tokrat zato pričakujem, da bo ostal pri tem predlogu. On je tisti, ki odloča, ne vlada, ne ministrstvo za finance,« je dodal. Kaj pa predsednik vlade? Morda pa je res pripravljen reči le to, da je sokoordinatorju Levice Mescu odsvetoval, da s predlogom o dvigu minimalne plače stopi pred novinarje.

44. Damir Črnčec
predsednik nadzornega sveta Dovosa

Sašo Radej

S prestopom iz politike v državno gospodarstvo se je njegov vpliv, ki se je pogosto precenjeval, nekoliko zmanjšal. S funkcije državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo je odstopil konec januarja 2025, s prvim februarjem pa nastopil novo delo v Slovenskem državnem holdingu (SDH) kot pomočnik predsednika uprave za korporativno varnost.

Sredi septembra je SDH ustanovil podjetje Dovos, Črnčec pa je bil imenovan za predsednika nadzornega sveta. Gre za obrambni holding, ki je bil ustanovljen z namenom, da bi del izdatkov za obrambo, ki bodo v prihodnjih letih hitro naraščali, Slovenija zadržala doma. Črnčec bo imel kot prvi nadzornik Dovosa zagotovo vpliv nad državnimi naložbami v obrambno industrijo. Domnevnega vpliva na ministra za notranje zadeve pa po novem naj ne bi imel več, saj je njegovega političnega zaveznika iz propadle LMŠ Boštjana Poklukarja s funkcije odnesel tragični primer Šutar.

45. Joško Kadivnik
direktor Sove

Primož Lavre

Na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti pred božičem je Joško Kadivnik bolj kot direktor Sove deloval kot kak razigrani šef vladnega urada za komuniciranje. Dobro razpoložen pa ni bil le konec leta, ampak pravzaprav že zadnji dve leti, ko mu je v roke padla zgodba ruskih vohunov iz Črnuč.

Kdo točno je zaslužen za to, da so ju razkrili, ob tej priložnosti ne bomo razpredali, saj ni dovolj prostora. Zgodba je na ravni kakšnega trilerja, Kadivnik pa je imel to srečo, da je znal pravilno odreagirati in dovolj dolgo ohraniti mirne živce, sploh pa potrpljenje. Roko na srce, brez slovenskega prispevka na tehtnici zamenjave ruskih vohunov in ameriških državljanov, zaprtih v Rusiji, se največji tovrstni dogodek po koncu hladne vojne ne bi mogel zgoditi.

Američani tega niso pozabili in so slovenskim kolegom doslej že nekajkrat izkazali hvaležnost. Ne nazadnje se je bivši predsednik Joe Biden za slovensko pomoč osebno zahvalil premierju Robertu Golobu, ki ga je lani jeseni obiskal v Beli hiši, izraze naklonjenosti pa je Kadivnik že nekajkrat prejel tudi od svojih kolegov iz Centralne obveščevalne službe (CIA). ž

Njen direktor je bil lani v Ljubljani, konec leta pa mu je Kadivnik vrnil obisk in šel ob tej priložnosti pozdravit tudi Donalda Trumpa. Fotografija iz Bele hiše, na kateri sta Kadivnik in Trump, bo šla zagotovo v anale slovenske obveščevalne skupnosti, Joško Kadivnik pa se lahko pohvali, da se z ameriškim predsednikom ni le vljudnostno fotografiral, ampak tudi pogovarjal in očitno naredil dober vtis na človeka, pred katerim večina evropskih voditeljev odpove.

46. Katarina Bergant
generalna državna tožilka

Primož Lavre

Vodenje tožilcev je prevzela aprila predlani, pred tem je vrsto let vodila največje ljubljansko tožilstvo. Tik pred smrtjo Aleša Šutarja v Novem mestu je v enem od intervjujev romsko problematiko izpostavila kot tisto, ki jo politika poleg sovražnega govora neupravičeno uporabi za napade na pravosodje. Na tožilstvu se po njenih besedah zavedajo občutljivosti družbenih vprašanj, vendar so kazenske sankcije le ena, zadnja možnost v nizu ukrepov, ki bi jih morali že veliko prej obravnavati ustrezni družbeni podsistemi.

Bila je vabljena na izredno sejo mestnega sveta v Novo mesto, a je tja prišel njen namestnik Boštjan Jeglič. Po sprejetju Šutarjevega zakona je nastopila v več nacionalnih medijih in razlagala, da bodo zaradi prekvalifikacije bagatelnih kaznivih dejanj v prekrške vsi odprti postopki za ti kaznivi dejanji na sodišču ustavljeni, že prejete in nerešene kazenske ovadbe pa bo treba na tožilstvu zavreči. Prišlo bo torej do velike dekriminalizacije in nezmožnosti sankcioniranja predvsem povratnikov, kar je v nasprotju s ciljem zakonodajalca. Upamo, da nima le ona že odgovora na svoje vprašanje, kako bo v teh primerih ravnala policija, saj dejanja ob storitvi niso bila opredeljena kot prekrški.

47. Tibor Šimonka
predsednik GZS in glavni podpredsednik SIJ

Sašo Švigelj

Konec novembra so se v medijih pojavile informacije, da na zahtevo bank upnic zapušča upravo Slovenske industrije jekla (SIJ), a so iz podjetja sporočili, da ostaja del vodstva. V upravo je bil na zahtevo bank imenovan le nov član, ki je odgovoren za prestrukturiranje močno zadolženega podjetja, ki ga je prva Janševa vlada prodala ruski skupini Koks, v lasti družine Zubicki.

Andrej Zubicki je prevzem praktično v celoti financiral s posojili, SIJ po tajkunsko izčrpaval in močno zadolžil. SIJ, katerega 25-odstotni lastnik je še vedno država, se je lani začel dogovarjati z bankami o odlogu vračila več kot 300 milijonov evrov posojil. Če bodo banke ruskega lastnika na koncu razlastile, se bo iz vodstva gotovo moral posloviti tudi Šimonka, ki je bil med najbolje plačanimi menedžerji v državi. Njegov vpliv sicer prvenstveno izvira iz funkcije predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, na kateri je že drugi mandat, ta pa mu poteče sredi leta 2027.

48. Jelka Godec
vodja poslanske skupine SDS

Sašo Radej

Vodi drugo najmočnejšo poslansko skupino, ki po odhodu Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha šteje 24 članov. Poslanka je že od leta 2014, vmes je bila marca 2022 imenovana za državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade, zadolžena za zdravstvo. S tem področjem se pogosto ukvarja tudi kot opozicijska poslanka, zlasti glede financiranja zdravstvenega sistema in položaja zdravstvenih delavcev.

Na začetku leta pa je razburila predvsem pedagoško javnost s predlogom o možnosti prodaje alkohola tudi na prireditvah v šolskih prostorih v času, ko tam ni pouka. Pred vstopom v politiko je bila učiteljica in direktorica Ljudske univerze v Šentjurju. Na lokalnih volitvah leta 2022 pa je prepričljivo izgubila bitko z dolgoletnim županom Markom Diacijem.

49. Meira Hot
podpredsednica DZ in SD, vodja poslanske skupine SD

Primož Lavre

Po odstopu Janija Prednika zaradi obtožb o nasilju nad nekdanjo partnerko je prevzela vodenje poslanske skupine SD, hkrati je zaradi bližajočih se volitev ostala tudi podpredsednica državnega zbora. S pridružitvijo Mojce Šetinc Pašek šteje poslanska skupina osem članov.

Poslanka je od leta 2018, pred tem je bila podžupanja občine Piran. Kot poslanka je skupaj s kolegom Felicejem Zizo dosegla odpravo obveznih vinjet od Izole do Škofij. Zelo vplivna je tudi v stranki, na zadnjem kongresu je bila izvoljena za podpredsednico SD. Lani se je v medijih pojavila tudi v povezavi z nasilnim incidentom v Piranu, zaradi katerega so policisti ovadili več njenih ožjih sorodnikov. Sama vanj ni bila vpletena in se je odločno ogradila od nasilja.

50. Gregor Golobič
zakulisni vplivnež

Primož Lavre

Nikjer ga ni javno videti, a hkrati je še vedno zelo vpliven. Občasno se pojavi v medijih, denimo leta 2024 pred napovedanim referendumom o drugem bloku nuklearke Krško, ki jo je primerjal z megalomanskim projektom TEŠ 6. Posledica tega je bila, da so se stranke v državnem zboru dogovorile o umiku že razpisanega referenduma o tem projektu, saj bi ga lahko zaradi javne klime izgubili. Ni znano, v kakšnih odnosih sta trenutno s premierjem Robertom Golobom in ali ta posluša njegove nasvete. »Veliki in mali ptič« dolga leta nista bila v najboljših odnosih, nato sta se srečala in pogovorila – ter ostala vsak na svojem koncu.

Nekoč je bil tudi Golobič »velik ptič«, saj je bil generalni sekretar LDS, nato predsednik stranke Zares, ki je leta 2011 izpadla iz parlamenta. Nato se je zaposlil v Ultrini hčerki Imovation, ki je bila v lasti DZS Bojana Petana in družbe Margento na Nizozemskem, kjer si še vedno, kot sam pravi, »služi ljubi kruhek«, a mu prav nič ne manjka.