Predsednik Demokratične stranke dela Franc Žnidaršič je prepričan, da je potrebno postopno in premišljeno krčenje javne uprave, da ne bo prišlo do motenj servisiranja prebivalcev.
Kandidati za poslance osmih strank, ki imajo po javnomnenjskih raziskavah največ možnosti za izvolitev v parlament, so na današnjem soočenju na POP TV govorili predvsem o delovanju pravne države ter energetskih lobijih, ki naj bi vladali državi. Kandidati so bili deljenih mnenj o tem, ali je bilo do sedaj storjenega dovolj za pregon korupcije.
V prvem delu soočenja so kandidati, ki jih stranke vidijo kot prihodnje pravosodne ministre, najprej soočili mnenja o tem, ali je bilo v Sloveniji doslej strojenega dovolj na pregona korupcije ter o primeru Vegrada. Aleš Zalar (LDS) je dejal, da trenutno v zvezi z Vegradom teče osem postopkov, zato po njegovem mnenju ne moremo reči, da na tem področju ni bilo ničesar strojenega. Franci Matoz (SDS) je nasprotno menil, da se je predolgo čakalo do začetka prvih kazenskih postopkov proti Vegradu, saj je že pred tem obstajal sum o kaznivih dejanjih.
Po mnenju Janija Sorška (Lista Gregorja Viranta) je kronični problem slovenskega tožilstva v tem, da tožilci pogosto niso dovolj dobro pripravljeni, da bi lahko izpeljati bolj "specializirane" primere. S tem se je strinjala tudi Maša Kociper (Lista Zorana Jankovića), ki je dodala, da imajo državljani pogosto občutek, da pravna država v Sloveniji ne deluje, do tega pa po njenem pride zaradi nespoštljivega odnosa javnosti do dela sodstva.
Kandidati za pravosodne ministre so spregovorili tudi o ustanovitvi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Zalar je poudaril, da gre za pomemben korak, ustanovitev NPU je pozdravil tudi Soršak in ob tem dodal, da bi morali uvesti zunanji nadzor nad delom sodnikom. Da bi morali časovno omejiti delo sodnikov, je predlagal Matoz, ki meni, da ti pogosto zavlačujejo pri razglasitvah sodb, Kociperjeva pa se je ob tem spraševala, zakaj Zalar kot minister ni storil več na področju skrajšanja sodnih zaostankov.
Nobeden izmed štirih kandidatov pa se ni mogel izogniti vprašanju glede domnevno spornih ali kaznivih dejanjih, ki jih očitajo predsednikom strank, za katere kandidirajo. Pri tem so vsi štirje poudarili, da so vse stvari, ki se jim očitajo, brez prave osnove.
V drugem delu soočenja so sodelovali Karl Erjavec (DeSUS), Darja Radić (Zares), Dušan Kumer (SD) in Radovan Žerjav (SLS), uvodoma pa so spregovorili o nedovoljenih črnih gradnjah. Erjavec je ob tem izpostavil, da država daje nenavaden zgled s tem, ko tudi sama deluje kot "črnograditeljica" in kot primer navedel gradnjo avtocest.
Po mnenju Radićeve je glavna težava v tem, da "ministrstvo za okolje in prostor ne deluje", sedaj pa na tem področju ni nobenega pravega nadzora več. Žerjav je dejal, bi se dalo s primernim vodenjem ministrstev in države to težavo urediti, vendar "je za to potrebna volja". Kumer je ob tem izpostavil, da so pri nas kazni za črne gradnje "le simbolične".
V povezavi s tem so soočili tudi svoja mnenja o tem, ali gre pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš) za morebitno črno gradnjo. Radićeva je kot nekdanja gospodarska ministrica dejala, da je bilo gradbeno dovoljenje zanj res izdano šele februarja 2011 in dodala, da je bila presenečena, ko je videla "kako se je hitelo s pripravo dovoljenja".
Radićeva je še dejala, da je nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik, ki sicer kandidira na listi SLS, javnost zavajal in ji prikrival dejanske informacije o gradnji šestega bloka Teš. Kumer in Erjavec pa sta bila skeptična, kako kot ministrica ni mogla dobiti pravih podatkov o vrednosti projekta.
Sicer pa so vsi štirje predstavniki v razpravi predstavili že znana mnenja o smotrnosti in primernosti gradnje šestega bloka Teš.