Pahor optimističen, da bo Slovenija pravočasno ratificirala hrvaško pogodbo

Z včeraj izraženo načelno podporo za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, če bo seveda sklenjen dogovor med slovensko in hrvaško vlado glede rešitve vprašanja LB, je, kot je sam zatrdil po sestanku, zelo zadovoljen tudi zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec.

Včeraj sprejeti sklep sicer pravi, da se bodo voditelji parlamentarnih strank "v pričakovanju dogovora glede Ljubljanske banke podružnice Zagreb, skladno s prilogo C sporazuma o vprašanjih nasledstva", zavzeli za pravočasno ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU, da bo Hrvaška 1. julija postala 28. polnopravna članica EU.

Sklep je bil sprejet soglasno, torej s strani vodij vseh parlamentarnih strank. Za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe je sicer potrebna dvotretjinska večina v parlamentu.

Pahor je omenjeni sklep - eden od treh, ki so bili sprejeti na včerajšnjem sestanku - označil kot "velepomembno odločitev". Po njegovem je to "izjemnega pomena in kaže na veliko odgovornost slovenske politike".

Kot je pojasnil, gre namreč za dogovor o tem, da bodo - ob pričakovanju, da bo doseženo soglasje glede rešitve varčevalcev LB v skladu z nasledstvenim sporazumom z Dunaja iz leta 2001 - izpolnjeni vsi pogoji za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v državnem zboru.

In ker je po Pahorjevih besedah "zelo velika verjetnost", da se na ravni zunanjih ministrov in ob povečanem angažmaju predsednikov vlad v zelo kratkem času najde rešitev za implementacijo dunajske nasledstvene pogodbe, sam verjame, da ne bo nobenih razlogov, da bi kdorkoli od poslancev še imel pomisleke, da ne bi izglasovali ratifikacije hrvaške pogodbe. Obenem je spomnil, da bo z omenjeno rešitvijo izpolnjen tudi sklep, ki ga je glede pogojev za ratifikacijo sprejel OZP.

Predsednik republike je na novinarski konferenci po sestanku z veljaki parlamentarnih strank še opozoril, da je slovenska politika dolžna razumeti ogromen pomen tega vprašanja. Po njegovih besedah namreč obstajajo tudi pravna mnenja na ravni EU, da se mora država, če ena od držav članic EU ne ratificira njene pristopne pogodbe, vrniti na začetek pogajalskega procesa. Država, ki pogodbe ne bi ratificirala, bi torej prevzela nase ogromno odgovornost.

"Prijatelje lahko izbiram, sosedov ne, če pa imam prijatelje za sosede, je to velik dosežek vsake zunanje politike. Slovenci in Hrvati smo v zadnjih letih to storili in zdaj gre za to, da to okrepimo. To velikansko zgodovinsko priložnost - ne za to generacijo, za vse generacije obeh narodov - imamo mi danes v naših rokah," je še poudaril.

Na včerajšnjem sestanku v predsedniški palači je tekla beseda o vsebini dogovora glede rešitve problema LB, ki sta ga na srečanju na Otočcu 6. februarja dosegla zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Karl Erjavec in Vesna Pusić.

Vsebina dogovora javnosti še ni znana, saj morata ministra najprej doma - pri predsednikih vlad, vladah in parlamentih - preveriti, če je sprejemljiva za vse. Več naj bi bilo znanega prihodnji teden, ko se bosta Erjavec in Pusićeva znova srečala.