Verniki praznujejo praznik Marijinega vnebovzetja, romarska središča bodo polna
V Katoliški cerkvi bodo danes obeležili največji Marijin praznik, to je praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ko je bila po verovanju Cerkve Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Tako kot v veliko drugih državah je tudi v Sloveniji veliki šmaren dela prost dan, na katerega verniki množično romajo v Marijina svetišča.
V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Osrednje Marijino svetišče v Sloveniji je na Brezjah, kjer je na veliki šmaren še posebej slovesno. Letos bo mašo na ploščadi pred tamkajšnjo baziliko na praznik daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki bo ob tej priložnosti slovenski narod znova izročil v varstvo Mariji.
Kot so zapisali na Slovenski škofovski konferenci (SŠK), je Marijino vnebovzetje praznik upanja, "saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti", hkrati pa "predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi". Kot še navajajo, Katoliška cerkev s tem praznikom tudi "poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene".
Praznik Marije, Božje matere, so v Katoliški cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431, pri tem pa so ga tudi že povezovali z Marijinim vnebovzetjem. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike, je papež Pij XII. versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus.
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju, sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva.
V preteklosti so ljudje na ta dan veliko romali in darovali maše v Marijinih svetiščih, oboje pa se je obdržalo vse do danes.
Maše s procesijami na predvečer Marijinega praznika so včeraj zvečer potekale v vseh škofijah. Ljubljanski nadškof metropolit Zore je mašo daroval v cerkvi sv. Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa na Ptujski Gori.
Najbolj slovesno pa bo seveda danes. Poleg na osrednjem slovenskem Marijinem svetišču na Brezjah, ki je hkrati tudi osredne Marijino svetišče ljubljanske nadškofije, bodo maše potekale v vseh škofijskih Marijinih svetiščih. Mariborski nadškof metropolit Cvikl bo slovesno somaševanje in posvetitev slovenskega naroda Mariji vodil na Ptujski gori, novomeški škof in predsednik SŠK Andrej Glavan pa na Zaplazu.
Celjski škof Stanislav Lipovšek bo mašo daroval v baziliki v Petrovčah, koprski škof Jurij Bizjak v Logu pri Vipavi, murskosoboški škof Peter Štumpf pa v Turnišču.