Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi.
Po tradicionalnem običaju so namreč verniki, pa tudi mnogi drugi, pripravili velikonočne jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka od teh jedi ima svojo simboliko.
Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja pa ob sobotah nimajo.
V katoliških cerkvah bodo zvečer potekale velikonočne vigilije. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. Škofje in duhovniki bodo katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih pa bodo označevale slovesne aleluje.
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore bo vigilijo vodil ob 20. uri v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa uro prej v mariborski stolnici.
Papež Frančišek bo velikonočno vigilijo vodil v vatikanski baziliki sv. Petra ob 20.30.