Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusove smrti

Pri bogoslužjih bodo med drugim brali pasijon, torej tiste dele evangelijev, ki opisujejo Jezusovo prijetje, zaslišanje pred oblastniki, obsodbo, trpljenje in smrt na križu. Hkrati bodo prosili za sodobno družbo in njene voditelje, neverujoče in odnose z judovsko skupnostjo.

Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, pri tem po navedbah Slovenske škofovske konference ne gre spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Kristjani namreč verujejo, da Jezusovo trpljenje in smrt nista bila zaman, saj je iz njiju po vstajenju izšlo večno življenje.

V ljubljanski stolnici bo bogoslužje vodil pomožni škof Franc Šuštar, udeležila pa se ga bosta ljubljanski nadškof Stanislav Zore in pomožni škof Anton Jamnik. Bogoslužja bodo potekala tudi v drugih slovenskih stolnicah. Evangeličanski škof Geza Filo bo bogoslužje vodil v ljubljanski cerkvi Primoža Trubarja.

V Vatikanu bo obred velikega petka vodil papež Frančišek, zvečer pa bo z verniki z vsega sveta v rimskem Koloseju tradicionalno molil križev pot. Po napovedih bo med drugim molil za otroke in žrtve spolnih zlorab ter prosil za odpuščanje.

Slovesnosti ob velikem petku bodo potekale tudi v baziliki Božjega groba v Jeruzalemu. Na Vii Dolorosa v središču Jeruzalema pa bo potekal tradicionalni križev pot. Judje bodo ob sončnem zahodu začeli praznovanja ob pesahu, s katerim se spominjajo izhoda Judov iz Egipta.

Veliko noč katoliški in evangeličanski verniki praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni zaradi uporabe drugačnega koledarja ponavadi praznujejo na drug datum. Letos jo bodo praznovali 12. aprila.