Vse to od udeležencev v prometu zahteva večjo previdnost in defenzivno vožnjo. Počitniška brezskrbnost naj se ne odraža v prometu – na pot naj se vozniki odpravijo naspani in spočiti ter dobro pripravljeni. Prometna pravila in razmere na cesti naj dosledno upoštevajo in bodo vselej še posebej pozorni na najbolj ranljive udeležence na cesti – pešce, kolesarje in motoriste. Ko smo za volanom, mora biti vožnja naša glavna skrb. Agencija za varnost prometa je pripravila nekaj nasvetov za varno vožnjo za poletne mesece, ko poteka stalno ozaveščanje pod sloganom Varno v poletje.
Na kaj vse moramo pomisliti še pred odhodom na pot?
Pravzaprav premalo časa namenimo sami pripravi na vožnjo, saj smo z mislimi že na oddihu, ki je pred nami. Na pot se je treba dobro pripraviti. Le dobra priprava lahko prihrani slabo voljo, ki bi jo povzročile težave na poti. Preveriti je treba, ali je vozilo tehnično brezhibno, po potrebi lahko v mehanični delavnici opravimo servis.
Naredite si načrt potovanja in preverite veljavnost dokumentov:
• pot natančno preučite, pomagajte si z navigacijo,
• ocenite stroške potovanja,
• seznanite se s predpisi, ki so veljavni v državi, skozi katero potujete,
• preverite, ali so na poti predvidena cestna dela in zapore.
Pomembni predmeti naj bodo na dosegu roke. Pred odhodom pravočasno preverite veljavnost osebnih dokumentov in jih ne pozabite vzeti s seboj! Preverite veljavnost vozniškega in prometnega dovoljenja. Preverite, ali je vaš sedežni položaj pravilen, in pred odhodom preverite pripetost vseh potnikov.
Žival na poti.
Temperature v avtomobilu, ki stoji na soncu, hitro naraščajo
Že pri zunanji temperaturi 22 stopinj C temperatura v vozilu naraste na 47 stopinj C v le eni uri. Višje zunanje temperature in daljši čas stanja na soncu seveda pomenijo še višje temperature v zaprtem vozilu. Zato vselej, preden odidete na pot, četudi je kratka, vozilo dobro prezračite in ohladite. Visoke temperature v vozilu vplivajo na psihofizično stanje in lahko še poslabšajo zdravstvene težave ali povzročijo utrujenost voznika.
V vsakem primeru v parkiranem in zaprtem vozilu nikdar ne puščajte nikogar, saj lahko hitro pride do toplotnega udara, sploh pri otrocih, starejših in kroničnih bolnikih! Seveda pa to velja tudi za hišne ljubljenčke.
Načrtujmo pot in pripravimo vozilo
Visoke temperature, zastoji in spremembe voznih razmer zaradi neviht ali toče vplivajo na vozne sposobnosti. Vse to od udeležencev v prometu zahteva večjo previdnost in defenzivno vožnjo. Zato vsem voznikom Agencija za varnost prometa svetuje, da na daljših poteh načrtujejo več varnih postankov, poskrbijo za zadostne količine vode, ustrezno prezračevanje vozila. Skrb za zadostno pitje vode naj bo odgovornost vsakega voznika, saj se kaj hitro lahko znajdemo v zastoju, ki našo pot še podaljša, v stoječem vozilu pa se temperature dvigajo še hitreje. Svetujemo, da se na pot odpravite zgodaj zjutraj, saj se lahko s tem izognete večji gostoti prometa predvsem pa višjim temperaturam. Za večje udobje in boljšo zbranost poskrbite s primernim hlajenjem v vozilu. Preverite delovanje klimatske naprave. Vozniki naj poskrbijo za redno vzdrževanje klimatske naprave in njeno optimalno delovanje, vsaj enkrat letno je priporočljivo, da serviser opravi dezinfekcijo kanalov in zračnikov klimatske naprave.
Prometni zamaški so realnost poletnih potovanj.
Kdaj med vožnjo potrebujemo počitek?
Med daljšo vožnjo poskrbite za redne postanke, približno na vsaki dve uri. V primeru, da je na potovanju več oseb z veljavnim vozniškim dovoljenjem, si vožnjo »razdelite«, s tem tudi zmanjšate tveganje za vožnjo pod vplivom utrujenosti ali zaspanosti, ki pomembno zvišuje tveganje za nastanek prometne nesreče.
Če se med vožnjo pojavijo znaki utrujenosti in zaspanosti, kot so zehanje, pogosto mežikanje, občutek potrebe počitka ali izgube pozornosti, se v najkrajšem možnem času na varnem mestu ustavite ter poskrbite za ustrezno psihofizično stanje.
Kakšna naj bo razlika med zunanjo temperaturo zraka in temperaturo v vozilu?
S klimatsko napravo ni pametno ustvarjati prevelikih temperaturnih razlik med zunanjim ozračjem in kabino vozila. Priporoča se temperaturna razlika do maksimalno 10 stopinj Celzija. Priporočamo uporabo avtomatske klimatske naprave, ki bo samodejno uravnavala želeno temperaturo v vozilu. Takšen način uporabe tudi najbolj optimalno porazdeli dotok hladnega zraka v kabini vozila in preprečuje, da bi pozornost namesto vožnji, namenjali nastavitvam naprave.
Fotografija je simbolična.
Poskrbite za varno nalaganje prtljage
Odgovorni smo za ustrezno in varno nalaganje prtljage, tako v samem vozilu kot tudi pri uporabi strešnih in drugih prtljažnikov za prevoz prtljage, koles in podobno. Večje in težje predmete vedno namestimo na dno, za zadnjo klopjo, tako da se ne morejo premikati, manjše in lažje kose pa nato razporedimo na vrh. Prtljago ustrezno pritrdimo oziroma zavarujemo, da ob morebitnem trku ne poleti z mesta. Naletna teža mobilnega telefona, ki tehta 200 gramov, je pri trku vozila s hitrostjo 50 km/h, kar 5-6 kilogramov. Če nas med trkom v prevračajočem vozilu zadane, lahko utrpimo resne poškodbe. Ustrezno pospravljeni predmeti med vožnjo so tako za varnost voznika in potnikov nujni.
Opozarjamo, da strešnih prtljažnikov ne smemo obremeniti nad predpisano težo, saj lahko zmanjšajo stabilnost vozila. Ker bo vozilo zaradi prtljage dodatno obteženo, naj vozniki pred odhodom preverijo ustreznosti tlaka v pnevmatikah.
BODITE POZORNI! Če na strehi vozila prevažate kolesa, je zaradi višine treba povečati pozornost pri uvozih pod nadstrešnice, v podzemne garaže ter druge pokrite objekte.
Zastoji? Ustvarite reševalni pas
Ob vsakem zastoju na avtocesti vedno ustvarite reševalni pas. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas.
