Članice zavezništva so se leta 2014 dogovorile, da bodo svoje obrambne proračune do leta 2024 povečale na dva odstotka BDP. V Natu levji delež sredstev za obrambo namenijo ZDA, ki so lani v ta namen porabile 3,57 odstotka BDP.
Evropske zaveznice so lani za obrambo skupaj namenile le 1,46 odstotka BDP, cilj dveh odstotkov pa poleg ZDA dosegajo le Estonija, Grčija in Velika Britanija.
Slovenija je z 0,98 odstotka BDP pri repu lestvice, manj so porabile le Španija, Belgija in Luksemburg. Slovenija je povsem na zadnjem mestu po deležu porabe za opremo, za katero je namenila le 4,01 odstotka sredstev. Nato priporoča, da se za opremo nameni vsaj 20 odstotkov obrambnih sredstev.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pozdravil dejstvo, da so države članice že tretje leto zapored povečale obrambne izdatke, pri čemer je izpostavil, da so evropske zaveznice in Kanada lani sredstva za obrambo povečala za skoraj pet odstotkov.
Stoltenberg je poudaril, da je za Nato povečanje porabe nujno za soočenje z naraščajočimi grožnjami, med drugim iz Rusije. Ob tem je sicer dejal, da si Nato ne želi nove hladne vojne.
"Nočemo se zaplesti v novo oboroževalno tekmo. Vendar naj ne bo nobenega dvoma: Nato bo branil vse zaveznice pred vsakršno grožnjo," je zagotovil Stoltenberg.
Slovenija za opremo vojske porabila le 4,01 odstotka obrambnih sredstev, najmanj med članicami Nata
Rast obrambnih izdatkov v državah članicah zveze Nato je bila tudi lani počasna. Države so se tako le malenkost približale zastavljenemu cilju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo, v včeraj objavljenem letnem poročilu ugotavlja Nato.