V Evropski parlament prihaja Zofija Mazej Kukovič

Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) v Evropski parlament prihaja kot ena od 18 novih poslancev, ki so v to institucijo prišli v skladu z lizbonsko pogodbo. Na novinarski konferenci pred plenarnim zasedanjem je v petek napovedala, da si bo prizadevala delovati na področjih zdravja, varovanja okolja in obvladovanja krize, je pa še odvisno, v katerih odborih je še prostor. Po informacijah, ki jih ima, so še prosti sedeži v odborih za okolje in zdravje. Sicer se je prijavila tudi v odbor, ki pokriva razvoj.

Evropski parlament je od 1. decembra formalno "večji" za 18 poslancev iz 12 držav, v kratkem pa bo dobil tudi novega predsednika. Sedanjemu, Poljaku Jerzyju Buzku (EPP), se mandat izteče 17. januarja prihodnje leto, ko bodo poslanci izvolili njegovega naslednika.

Buzek bo zato v četrtek predstavil dosežke svojega dveinpolletnega mandata. V skladu s političnim dogovorom med tremi največjimi političnimi skupinami v Evropskem parlamentu - EPP, socialisti (S&D) ter liberalci (Alde) - naj bi drugo polovico petletnega mandata institucijo vodil član S&D, najverjetneje bo to predsednik te politične skupine, Nemec Martin Schulz.

Pričakovati je, da bo najživahnejša razprava tokratnega zasedanja razprava o nedavnem vrhu EU, o katerem bodo evropski poslanci razpravljali v torek dopoldne. Voditelji unije 8. in 9. decembra v Bruslju v prizadevanjih za rešitev evra niso dosegli velikega preboja, so pa utrli pot krepitvi proračunske discipline. Potrdili so izjavo območja evra o fiskalnem paktu za krepitev proračunske discipline ter o kratkoročnih ukrepih za pomiritev finančnih trgov. K meddržavnemu sporazumu, ki naj bi formaliziral pakt, naj bi pristopile vse članice sedemindvajseterice razen Velike Britanije.

Finančna kriza bo tudi v ospredju razprave evropskih poslancev z visoko zunanjepolitično predstavnico Catherine Ashton v torek popoldne. Po napovedih se bodo osredotočili na vpliv finančne krize na obrambno industrijo in varstvo človekovih pravic. V nadaljevanju razprave bo Ashtonova govorila tudi o odnosih med EU in Rusijo ter o trenutnem položaju v Siriji.

Na dnevnem redu drugega dne zasedanja sta tudi glasovanji o dveh zakonodajnih predlogih s področja kazenskega prava. Eden od predlogov predvideva, da bodo morale biti osebe, ki so osumljene ali obtožene storitve kaznivih dejanj, takoj obveščene o svojih procesnih pravicah v preprosto razumljivem jeziku. Prijeta ali pridržana oseba bo morala dobiti pisno obvestilo o pravicah, med katere so poslanci dodali pravico do molka, pravico do nujne zdravniške pomoči ter pravico do stika sorodniki.

V skladu s predlogom o evropski zaščiti žrtev kaznivih dejanj, o katerem bo parlament v Strasbourgu prav tako glasoval v torek, pa bodo žrtve kaznivih dejanj, ki jim je dodeljena zaščita pred napadalcem v eni državi članici unije, dobile podobno zaščito tudi v drugi državi, če se bodo preselile tja. Zaščita bo veljala žrtve spolnega nasilja, nadlegovanja, ugrabitve, zalezovanja ali poskusa umora.

Parlament bo v torek sprejemal tudi direktivo o enotnih pravicah in enotnem dovoljenju za delo in bivanje za delavce iz tretjih držav. Nova zakonodaja, ki je že usklajena s Svetom EU, predvideva uvedbo enotnega dovoljenja za delo in bivanje, ki bi ga prosilec dobil po enotnem upravnem postopku. Parlament bo direktivo sprejemal v torek. Direktiva dopolnjuje zakonodajne ukrepe na področju zakonitega priseljevanja in je namenjena spodbujanju tovrstnega priseljevanja za zapolnitev potreb na trgu delovne sile.

V sredini dopoldanski razpravi pa bo Evropski parlament ocenil šestmesečno poljsko predsedovanje Svetu EU, ki se bo izteklo 31. decembra. Poljska si je ob začetku predsedovanja za enega od ciljev zadala podpis pristopne pogodbe Hrvaške k EU, kar se je zgodilo minuli petek.

Je bila pa Poljska neuspešna pri drugi prioriteti, zagonu gospodarske rasti v uniji, predvsem spričo vse globlje gospodarske in finančne krize, ki po mnenju številnih analitikov že ogroža obstoj evra, po mnenju najbolj pesimističnih pa celo vso unijo. Za Poljsko bo Svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta predsedovala Danska, nato pa Ciper.

V sredo bo Buzek podelil letošnjo nagrado Saharova za svobodo misli petim arabskim aktivistom za njihov prispevek k zgodovinskim spremembam na Bližnjem vzhodu. Na podelitev naj bi prišli trije dobitniki: Asma Mahfuz iz Egipta, Ahmed El Senusi iz Libije in Ali Ferzat iz Sirije.

Tunizijcu Mohamedu Buaziziju bo nagrada podeljena posmrtno, medtem ko se Razan Zaitouneh v Siriji skriva pred režimom, saj je obtožena, da je agentka tujih sil. Buzek je ob razglasitvi dobitnikov 27. oktobra poudaril, da je Evropski parlament z odločitvijo, da gre nagrada v roke aktivistom arabske pomladi, podprl dogajanje v bližnji soseščini EU in izkazal solidarnost z arabskim svetom.

Zadnje letošnje zasedanje Evropskega parlamenta v Strasbourgu se bo končalo v četrtek popoldne z razpravo o kršitvah človekovih pravic po svetu.