Revija Reporter
Slovenija

Ustavni pravnik v pismu poslancem: Ne bom se udinjal in zagovarjal politikom

Nenad Glücks

12. nov. 2018 16:33 Osveženo: 19:10 / 12. 11. 2018

Deli na:

Dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik

Šimen Zupančič

Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek je v pismu poslancem odločno pojasnil, zakaj je nedavno odstopil od kandidature za funkcijo ustavnega sodnika. Pri strankarskem trgovanju noče biti proizvod - stvar - nečlovek.

Portalplus je danes objavil pismo ustavnega pravnika dr. Andraža Terška, v katerem ta razloži, zakaj se je nedavno odločil za umik kandidature za funkcijo ustavnega sodnik. Danes je predsednik republike Borut Pahor v okviru drugega kroga izbiranja ustavnega sodnika v državni zbor poslal zgolj eno ime: dr. Katjo Šugman Stubbs s Pravne fakultete v Ljubljani.

Ugotovimo lahko, da so koalicijski poslanci plus stranka Levica s podporo Stubbsovi očitno na prvo mesto postavili ideološko privrženost in ne znanja. Tako dr. Teršek kot dr. Verica Trstenjak (tudi kandidatka) namreč po znanju daleč presegata Stubbsovo, ki je »učenka« doktorja revolucionarnega prava dr. Ljuba Bavcona.

Teršek je v pismu, ki ga je naslovil na poslance državnega zbora, poudaril, da ne bo nikoli lagal, se udinjal, ne bo se branil z ambicijo in ne bo popuščal pri mišljenju in načelih, da bi si priboril kakšno funkcijo. Dodajmo, da je v prvem krogu odstopil, potem ko je postalo jasno, da bi za podporo koalicijskih strank moral početi ravno to.

Po besedah izrednega profesorja na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem se ne odziva na politične in strankarske barve, zanimajo ga ljudje kot osebe: kaj vedo, znajo, razmišljajo, občutijo. Veliko študira tudi psihologijo in politično filozofijo. Zagovarja ustavno načelo socialne države in razpravno ustavno demokracijo, ki ima v središču človekove pravice in svoboščine. Ter politični pluralizem in odprtost duha. Pred politiki ne bo branil svoje akademske drže, svojega znanja in svojega mišljenja.

Na prvem mestu hierarhije ustavnih pravic in svoboščin postavlja svobodo izražanja. Ekstremno desnico bo imenoval ekstremna desnica, radikalno levico pa radikalna desnica. »Ne bom navijač, ne bom vernik, ne bom pripadnik. Plemenizacije družbe se ne grem. Niti pretiravanja s pozitivno diskriminacijo, npr. na temelju dveh spolov.« Pravi, da neumnosti reče neumnost, idiotom idioti. Vljudno, a odločno.

Človekove pravice so človekove- pripadajo ljudem, poudarja Teršek. Vsem ljudem. Kronični problem naše družbe je nemišljenje. Delo ustavnega sodnika je zanj garaško delo. Lahko dela tudi kaj drugega, kot je do zdaj. Pri strankarskem trgovanju noče biti proizvod- stvar- nečlovek. »Moje delo je tako obsežno, s knjigami in članki, da je bolj preverljivo od številnih drugih kolegov. Če zastopanje objektivnosti in resnice pomeni, da zato ne morem postati sodnik ustavnega sodišča- tudi prav. Sploh ni problema.«